Appeal allowed; interim order rejected for exceeding claim scope and lacking reasoned justification.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem

delu (1. točka izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču

prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Začasna odredba predstavlja zavarovanje nedenarne terajtve in

praviloma sploh ne sme biti identična s tožbenim zahtevkom. V

konkretnem primeru zajema predlagana regulacijska začasna odredba

začasen odvzem glasovalnih pravic, torej omejitev članske pravice

upravljanja družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, katerega

izključitev iz družbe s tožbo uveljavlja tožeča stranka (in

posledično s pravnomočnostjo sodbe odvzem vseh članskih pravic v

družbi). S tem je deloma zajeta vsebina tožbenega zahtevka v

predlagani začasni odredbi.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov

predlog za izdajo začasne odredbe, da se toženi stranki do

pravnomočnosti sodbe iz tega spora začasno odvzamejo glasovalne

pravice na skupščini družbenikov in se sklep o odvzemu vpiše v sodni

register (1. točka izreka) in da se toženi stranki prepovejo vpisi

sklepov skupščine z dne 5.3.2004 v sodni register in se ta prepoved

vpiše v sodni register (2. točka izreka).

Zoper del sklepa, ki se nanaša na 1. točko predloga za začasno

odredbo (1. točko izreka sklepa), je tožnik vložil pravočasno

pritožbo, s katero je uveljavljal pritožbeni razlog bistvene kršitve

določb pravdnega postopka iz 8. in 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP in

pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako,

da 1. točki predloga za začasno odredbo ugodi, podrejeno, da

izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na 1. točko, razveljavi in

zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek; v vsakem primeru pa,

da tožencu naloži, da mora tožniku povrniti stroške pritožbenega

postopka skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča

druge stopnje dalje. Priglasil je pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo zavrnilno odločbo glede 1.

točke predloga za izdajo začasne odredbe na ugotovitvi, da varstvo

pravic tožnika, ki jih zahteva s predlogom za izdajo začasne odredbe,

presega tožbeni zahtevek. Pri tem se je oprlo na določbi 1. odstavka

2. člena ZPP in 7. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima izpodbijani sklep

pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima

razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni (14.

točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje namreč ni navedlo pravnih posledic v zvezi z

ugotovitvijo, da izrek predloga za izdajo začasne odredbe ni

identičen zahtevku iz tožbe oziroma o tem izpodbijani sklep ne

vsebuje nobenih zaključkov. Sklep s katerim sodišče predlog za izdajo

začasne odredbe zavrne, mora biti obrazložen (prvi odstavek 331.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar pomeni, da mora sodišče prve

stopnje v obrazložitvi sklepa navesti razloge glede vseh

pravnorelevantnih trditev, česar pa sodišče prve stopnje v konkretni

zadevi ni storilo. Nejasno pa je izrazilo stališče, da bi lahko

tožnik dosegel varstvo pravic z izdajo začasne odredbe v zavarovanje

nedenarne terjatve le, če bi se predlog za začasno odredbo in tožbeni

zahtevek ujemala oziroma, če bi bila enaka. Začasna odredba

predstavlja zavarovanje nedenarne terjatve in praviloma sploh ne sme

biti identična s tožbenim zahtevkom. V konkretnem primeru zajema

predlagana regulacijskla začasna odredba začasen odvzem glasovalnih

pravic, torej omejitev članske pravice upravljanja (438. člen ZGD)

družbeniku v družbi z omejeno odgovornostjo, katerega izključitev iz

družbe s tožbo uveljavlja tožeča stranka (in posledično s

pravnomočnostjo sodbe odvzem vseh članskih pravic v družbi). S tem je

deloma zajeta vsebina tožbenega zahtevka v predlagani začasni

odredbi. Zato je tudi nerazumljiv zaključek sodišča prve stopnje, da

predlagana začasna odredba presega tožbeni zahtevek.

Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep

sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti ter mu zadevo

vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZIZ).

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva trditve in

predložene dokaze obeh pravdnih strank, ki sta jih podali v postopku

zavarovanja nedenarne terjatve s predlagano začasno odredbo in nato

po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega

dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (8. člen ZPP v zvezi s 15.

členom ZGD) presodi ali so izpoljneni pogoji za izdajo predlagane

začasne odredbe v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ:

- ali je tožnik izkazal za verjetno, da obstajajo razlogi za

izključitev toženca iz družbe;

in v skladu z drugim odstavkom 272. člena ZIZ:

- ali obstoji zatrjevana nevarnost, da toženec, če se mu ne odvzamejo

glasovalne pravice, na skupščini sam izključi tožnika iz družbe

- ali obstoji zatrjevana nevarnost, da toženec na skupščini, če se mu

ne odvzamejo glasovalne pravice, izglasuje sklep o razrešitvi tožnika

kot direktorja družbe

- ali bi tožniku, če sodišče ne izda predlagane začasne odredbe,

nastala škoda, ker naj bi zaradi ravnanja toženca družba propadla,

toženec pa z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih

posledic, ki bi jih brez izdaje začasne odredbe utrpel tožnik.

Pri odgovoru na navedena vprašanja naj upošteva višino glasovalnih

pravic pravdnih strank; glede upravljanja in sklica skupščine pa

določila ZGD o družbi z omejeno odgovornostjo, razen če pravdni

stranki izkažeta, da so določena vprašanja rešena drugače v družbeni

pogodbi.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu četrtega odstavka

165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.