Appeal allowed; interim order rejected for exceeding claim scope and lacking reasoned justification.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the appeal against the first-instance court's refusal of an interim order. The appellant argued the lower court violated procedural rules by failing to provide clear reasons and incorrectly concluding the interim measure exceeded the main claim. The court found the first-instance decision flawed because it did not explain why the interim measure, which temporarily restricted voting rights, was deemed to exceed the plaintiff's actual lawsuit regarding the defendant's exclusion from the company.
Legislator headnote
AI generatedZPP 339. člen; ZPP 331. člen: An interim order protecting a non-monetary claim must not be identical to the main claim and the lower court must provide reasoned justification for its decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem
delu (1. točka izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču
prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Začasna odredba predstavlja zavarovanje nedenarne terajtve in
praviloma sploh ne sme biti identična s tožbenim zahtevkom. V
konkretnem primeru zajema predlagana regulacijska začasna odredba
začasen odvzem glasovalnih pravic, torej omejitev članske pravice
upravljanja družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, katerega
izključitev iz družbe s tožbo uveljavlja tožeča stranka (in
posledično s pravnomočnostjo sodbe odvzem vseh članskih pravic v
družbi). S tem je deloma zajeta vsebina tožbenega zahtevka v
predlagani začasni odredbi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov
predlog za izdajo začasne odredbe, da se toženi stranki do
pravnomočnosti sodbe iz tega spora začasno odvzamejo glasovalne
pravice na skupščini družbenikov in se sklep o odvzemu vpiše v sodni
register (1. točka izreka) in da se toženi stranki prepovejo vpisi
sklepov skupščine z dne 5.3.2004 v sodni register in se ta prepoved
vpiše v sodni register (2. točka izreka).
Zoper del sklepa, ki se nanaša na 1. točko predloga za začasno
odredbo (1. točko izreka sklepa), je tožnik vložil pravočasno
pritožbo, s katero je uveljavljal pritožbeni razlog bistvene kršitve
določb pravdnega postopka iz 8. in 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP in
pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako,
da 1. točki predloga za začasno odredbo ugodi, podrejeno, da
izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na 1. točko, razveljavi in
zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek; v vsakem primeru pa,
da tožencu naloži, da mora tožniku povrniti stroške pritožbenega
postopka skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča
druge stopnje dalje. Priglasil je pritožbene stroške.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo zavrnilno odločbo glede 1.
točke predloga za izdajo začasne odredbe na ugotovitvi, da varstvo
pravic tožnika, ki jih zahteva s predlogom za izdajo začasne odredbe,
presega tožbeni zahtevek. Pri tem se je oprlo na določbi 1. odstavka
2. člena ZPP in 7. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima izpodbijani sklep
pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima
razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni (14.
točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Sodišče prve stopnje namreč ni navedlo pravnih posledic v zvezi z
ugotovitvijo, da izrek predloga za izdajo začasne odredbe ni
identičen zahtevku iz tožbe oziroma o tem izpodbijani sklep ne
vsebuje nobenih zaključkov. Sklep s katerim sodišče predlog za izdajo
začasne odredbe zavrne, mora biti obrazložen (prvi odstavek 331.
člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar pomeni, da mora sodišče prve
stopnje v obrazložitvi sklepa navesti razloge glede vseh
pravnorelevantnih trditev, česar pa sodišče prve stopnje v konkretni
zadevi ni storilo. Nejasno pa je izrazilo stališče, da bi lahko
tožnik dosegel varstvo pravic z izdajo začasne odredbe v zavarovanje
nedenarne terjatve le, če bi se predlog za začasno odredbo in tožbeni
zahtevek ujemala oziroma, če bi bila enaka. Začasna odredba
predstavlja zavarovanje nedenarne terjatve in praviloma sploh ne sme
biti identična s tožbenim zahtevkom. V konkretnem primeru zajema
predlagana regulacijskla začasna odredba začasen odvzem glasovalnih
pravic, torej omejitev članske pravice upravljanja (438. člen ZGD)
družbeniku v družbi z omejeno odgovornostjo, katerega izključitev iz
družbe s tožbo uveljavlja tožeča stranka (in posledično s
pravnomočnostjo sodbe odvzem vseh članskih pravic v družbi). S tem je
deloma zajeta vsebina tožbenega zahtevka v predlagani začasni
odredbi. Zato je tudi nerazumljiv zaključek sodišča prve stopnje, da
predlagana začasna odredba presega tožbeni zahtevek.
Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep
sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti ter mu zadevo
vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom
ZIZ).
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva trditve in
predložene dokaze obeh pravdnih strank, ki sta jih podali v postopku
zavarovanja nedenarne terjatve s predlagano začasno odredbo in nato
po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega
dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (8. člen ZPP v zvezi s 15.
členom ZGD) presodi ali so izpoljneni pogoji za izdajo predlagane
začasne odredbe v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ:
- ali je tožnik izkazal za verjetno, da obstajajo razlogi za
izključitev toženca iz družbe;
in v skladu z drugim odstavkom 272. člena ZIZ:
- ali obstoji zatrjevana nevarnost, da toženec, če se mu ne odvzamejo
glasovalne pravice, na skupščini sam izključi tožnika iz družbe
- ali obstoji zatrjevana nevarnost, da toženec na skupščini, če se mu
ne odvzamejo glasovalne pravice, izglasuje sklep o razrešitvi tožnika
kot direktorja družbe
- ali bi tožniku, če sodišče ne izda predlagane začasne odredbe,
nastala škoda, ker naj bi zaradi ravnanja toženca družba propadla,
toženec pa z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih
posledic, ki bi jih brez izdaje začasne odredbe utrpel tožnik.
Pri odgovoru na navedena vprašanja naj upošteva višino glasovalnih
pravic pravdnih strank; glede upravljanja in sklica skupščine pa
določila ZGD o družbi z omejeno odgovornostjo, razen če pravdni
stranki izkažeta, da so določena vprašanja rešena drugače v družbeni
pogodbi.
Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu četrtega odstavka
165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.