Appeal allowed: Free legal aid lawyer's mandate not needed for interim order enforcement; interim order acts as execution title.

Pritožbi zoper sklep z dne 15.3.2005 se ugodi in se ta sklep razveljavi.

Pritožbi zoper sklep z dne 28.9.2004 v zvezi s popravnim sklepom z

dne 25.10.2004 se delno ugodi in se ta sklep razveljavi v delu, s

katerim sta upnici predlagali določitev izvršilnega sredstva in se

zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V

preostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu

potrdi sklep prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da mora v primeru, ko

je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

zastopanja pred sodiščem in ji je z odločbo pristojnega

organa za BPP določen odvetnik, tako določen odvetnik

predložiti pooblastilo stranke v skladu s 1. odstavkom 98.

člena ZPP. Odvetnik, ki ga določi pristojni organ za BPP, je

pooblaščenec na podlagi odločbe organa BPP. Pooblastilno

razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP navede

izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno opredeli zadevo,

za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člen

ZBPP) - s tem pa je določen tudi obseg pooblastila takšnega

pooblaščenca v smislu 94. člena ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih

zajema odločba, s katero je bila stranki odobrena brezplačna pravna

pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba

predložiti še lastnega pooblastila. Ker ima začasna odredba učinek

sklepa o izvršbi, mora imeti sklep o začasni odredbi vsebino, kot jo

ima tudi sklep o izvršbi. To pomeni, da morajo biti v njem (predhodno

pa že v predlogu) navedeni tudi sredstvo in predmet izvršbe in drugi

podatki, da se izvršba lahko opravi (1. odstavek 44. člena ZIZ, za

predlog pa to določa 1. odstavek 40. člena ZIZ). Izdana začasna

odredba v pravdnem postopku za preživljanje mladoletnih upnic teh

podatkov ne vsebuje, vsebuje pa to predlog upnic za izvršbo. Zato je

treba po presoji pritožbenega sodišča predlog upnic (tudi v interesu

varovanja pravic mladoletnih otrok) obravnavati kot predlog za

določitev izvršilnih sredstev v že predhodno izdanem sklepu o

dovolitvi izvršbe (sklepu o začasni odredbi).

[OBRAZLOŽITEV]

O sklepu z dne 15.3.2005:

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15.3.2005 zavrglo pritožbo

upnic, ker pooblaščenka ni predložila pooblastila.

Zoper sklep sta se pravočasno pritožili upnici zaradi

bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe

materialnega prava.

Pooblaščenka upnic je z odločbo Okrožnega sodišča v C.,

organa za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za

BPP) z dne 20.10.2004 pooblaščena za izvajanje brezplačne

pravne pomoči, ki je bila predhodno odobrena za vložitev

pritožbe zoper sklep z dne 28.9.2004 za pravno svetovanje in

zastopanje v pritožbenem postopku pred sodiščem druge

stopnje. Po 29. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v

nadaljevanju ZBPP) pomoč izvajajo odvetniki, odvetniške

družbe in notarji. Odvetnika po 30. členu ZBPP določi

pristojni organ za BPP s seznama, ki ga organu predloži

območni zbor odvetnikov oziroma notarska zbornica.

Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) pa v 2. odstavku

69. člena določa, da upravičenost za zastopanje temelji na

zakonu, drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega.

Ob pravilni uporabi materialnega prava - ZBPP in OZ, bi

moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da v zadevah, ko je

strankama odobrena brezplačna pravna pomoč, upravičenost za

zastopanje ne temelji na izjavi volje zastopanega.

Pooblastitelj je pristojni organ za BPP, v konkretni zadevi

Okrožno sodišče v C., ki je v odločbi z dne 20.10.2004 tudi

detajlno določilo obseg pooblastila in določil pooblaščenca,

ta pa je odločbo predložil v spis. Stranka nima lastnosti

pooblastitelja, zato ni dolžna niti upravičena še posebej

pooblastiti odvetnika. Stranka tudi nima možnosti izbire

odvetnika z liste odvetnikov pri organu za BPP, ampak ta

organ določi odvetnika. Mladoletni upnici sta torej povsem

pravilno zastopani in je odločba sodišča napačna. Gre za

zakonsko pooblastilo, ki se realizira z odločbo pristojnega

organa za BPP. Sodišče je tudi bistveno kršilo določbe

postopka, saj je nepravilno uporabilo 98. člen Zakona o

pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kar je vplivalo na

pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Upnici

predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep

razveljavi in obenem odloči tudi o pritožbi upnic zoper sklep z dne

28.9.2004 ter odloči o nadaljnjih pritožbenih stroških.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno

štelo, da mora v primeru, ko je stranki odobrena brezplačna

pravna pomoč v obliki zastopanja pred sodiščem in ji je z

odločbo pristojnega organa za BPP določen odvetnik, tako

določen odvetnik predložiti pooblastilo stranke v skladu s

1. odstavkom 98. člena ZPP. Pooblastilo je upravičenost za

zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom

pooblaščencu (1. odstavek 74. člena OZ). Odvetnik, ki ga

določi pristojni organ za BPP, je pooblaščenec,

vendar ne na podlagi posebnega pravdnega pooblastila, pač na

podlagi odločbe organa BPP. Da stranka želi ustrezno

zastopanje po odvetniku, izhaja že iz njene prošnje za

dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj v njej med drugim

navede tudi željeno obliko pravne pomoči in obseg brezplačne

pravne pomoči (3. odstavek 32. člena ZBPP). Pooblastilno

razmerje se tako v teh primerih oblikuje z izdajo odločbe, s

katero se prošnji stranke ugodi. V taki odločbi organ BPP

navede izrecno obliko in obseg odobrene pomoči ter natančno

opredeli zadevo, za katero je odobrena brezplačna pravna

pomoč (3. odstavek 37. člen ZBPP) - s tem pa je določen tudi

obseg pooblastila takšnega pooblaščenca v smislu 94. člena

ZPP. Za pravdna dejanja, ki jih zajema odločba, s katero je

bila stranki odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki

zastopanja pred sodiščem, zato stranki ni treba predložiti

še lastnega pooblastila.

V obravnavanem primeru je bila upnicama z odločbo Okrožnega

sodišča z dne 20.10.2004, opr. št. Bpp ... odobrena izredna

brezplačna pomoč - za vložitev pritožbe zoper Okrajnega

sodišča v L. z dne ..2004, opr. št. I ... v obliki pravnega

svetovanja in zastopanja v pritožbenem postopku pred

sodiščem na drugi stopnji in v obliki oprostitve plačila

stroškov pritožbenega postopka. Izvajanje brezplačne pravne

pomoči je bilo zaupano odvetnici, ki je tudi vložila

pritožbo. Odločbo je pre dložila naknadno, po vložitvi

pritožbe, in navedla, da jo vlaga še pred iztekom

pritožbenega roka, zaradi česar je pooblastilo izkazano.

Odvetnica je bila torej z odločbo pristojnega organa za BPP

pooblaščena za vložitev pritožbe zoper sklep z dne

28.9.2004, zgolj naknadna predložitev odločbe, pa seveda ne

vliva na upravičenost zastopanja. Za stranko lahko namreč

pravdna dejanja začasno opravlja tudi oseba, ki ni

predložila pooblastila, če v naknadnem roku predloži

pooblastilo ali izkaže odobritev za opra vljena dejanja (2.

odstavek 98. člena ZPP). Pooblaščenka pa je odločbo

predložila še preden jo je sodišče sploh pozvalo na odpravo

te pomanjkljivosti.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno

uporabilo določbo 98. člena ZPP in določila ZBPP. Zato je pritožbi

ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju

ZIZ) razveljavilo.

O sklepu z dne 28.9.2004 v zvezi s popravnim sklepom z dne 25.10.2004:

Glede na to, da je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o zavrženju

pritožbe upnic, je moralo odločiti tudi o pritožbi zoper sklep z dne

28.9.2004 v zvezi s popravnim sklepom z dne 25.10.2004.

S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog upnic za

izvršbo, ker nimata pravnega interesa, saj ima sklep o začasni

odredbi učinek sklepa o izvršbi.

Zoper sklep sta se pravočasno pritožili upnici zaradi

bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe

materialnega prava. Zakonita zastopnica mladoletnih upnic je

v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v C. izposlovala

začasno odredbo, s katero je začasno, do dokončanja tega

pravdnega postopka urejeno plačevanje preživnine in

dodelitev mladoletnih upnic. Zato se odločba imenuje začasna

odredba, še vedno pa je to sodna odločba v smislu 18. člena

ZIZ. Ker je sklep tudi pravnomočen in izvršljiv, predstavlja

izvršilni naslov po 17. členu ZIZ, na podlagi katerega

sodišče dovoli izvršbo. Mladoletni upnici imata nedvomno

pravni interes, saj sklep o začasni odredbi sam po sebi še

ni sklep o izvršbi, ampak izvršilni naslov. Uporaba 268.

člena ZIZ v konkretnem primeru ne pride v poštev, ampak je

ratio legis te določbe nekaj povsem drugega. Na kakšen način

naj sicer upnici izterjata preživnino, ki jima je začasno

določena s sklepom o izvršbi, če ne v izvršilnem postopku z

ustreznim predlogom. Predlagata, da pritožbeno sodišče

izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve

stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je delno utemeljena.

Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali

kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi.