Appeal allowed; parallel contact orders in divorce and custody proceedings are prohibited.

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve

stopnje v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Izdaja začasne odredbe o stikih po 106. členu ZZZDR ne more

teči vzporedno s pravdo na razvezo zakonske zveze, dodelitve

otroka, plačevanja preživnine in določitvi stikov. Gre za

podvajanje postopkov, saj po določbi 411. člena ZPP sodišče

odloči o začasni odredbi v zvezi s stiki v pravdnem postopku

med pravo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog J. L. (v

nadaljevanju tožena stranka) z izdajo začasne odredbe z dne

26.5.2005 (list. št. 142).

Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Sodišče je zavrglo

predlog tožene stranke iz razloga, da je bila v postopku pod opr. št.

N 6/2004 že izdana začasna odredba, da so stiki drugače urejeni in da

se niso spremenile okoliščine, ki vplivajo na odločitev o ureditvi

stikov. Že iz obrazložitve izdane začasne odredbe 17.6.2004 izhaja,

da je prišlo do spremenjenih okoliščin. Tožena stranka v tem spisu ni

našla gradiva o medinstitucionalnem sestanku z dne 9.6.2004. Gre za

zapisnik z dne 17.6.2004; še istega dne pa je bila izdana začasna

odredba, po kateri so stiki pritožnika s hčerko zelo omejeni.

Naslovno sodišče ugotavlja, da je neutemeljeno sklepati, da bi bila

N. dejansko žrtev spolne zlorabe, obenem pa meni, da ni razloga za

spremembo začasne odredbe. Otroci imajo pravico do stikov z obema

staršema in so v otrokovo korist (1. odstavek 106. člena ZZZDR).

Otroku in očetu je kršena pravica do stikov, saj toženec nima

normalnih stikov. Obenem je izvedenka ugotovila, da sta obe stranki

sposobni opravljati starševsko funkcijo in tožena stranka je skrbela

za mld. N., se ji posvečala in jo negovala. Meni, da so bile

kritike na račun žene utemeljene. Tudi sporočila iz Centra za

socialno delo Š. L., ki je povzeto v izvedeniškem mnenju,

izhaja, da tožena stranka in hči izkazujeta topel in

prijeten odnos. Novo pridobljeni dokazi izkazujejo

neutemeljenost izdane začasne odredbe, oziroma potrebo po

novi. Zaradi redkih in slabih stikov bo čustvena povezanost

med N. in toženo stranko postala vse manj kvalitetna in ob

dolgosti postopka, vprid tožeči stranki. Tožena stranka je

podala zahtevo po pridobitvi novega izvedeniškega mnenja in

postopek se bo očitno vlekel ter je izdaja začasne odredbe

potrebna.

Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga njeno

zavrnitev. Meni, da so stiki zadostni. Sicer pa je toženec zaslišan

na glavni obravnavi povedal, da je prepričan, da se je hčerki res

nekaj zgodilo. Vsaka drugačna ureditev stikov je preuranjena in ni v

korist mld. N.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za

izdajo začasne odredbe, kar je tožena stranka vložila 26.5.2005. V

obrazložitvi je menilo, da so stiki že določeni v nepravdni zadevi,

opr. št. N ..., kar je bilo obravnavano tudi pred

pritožbenim sodiščem pod opr. št. ... Sodišče še navaja, da

nepravdnega postopka še ni ustavilo, saj je ustavitev

postopka povezana z veljavnostjo začasne odredbe, ki je še

potrebna v tej pravdi. V sklepu sodišče še navaja, da tožena

stranka ni dokazala, da bi bila izdana začasna odredba

napačna, ker iz izvedenkinega mnenja izhaja, da ni razloga

za omejevanje pravice toženca do stikov s hčerko.

Pritožbeno sodišče najprej opozarja, da je sodišče prve stopnje sicer

pravilno citiralo, da se med postopkom v zakonskih sporih in sporih

iz razmerij med starši in otroki lahko na predlog stranke ali po

uradni dolžnosti izda začasno odredbo o varstvu in preživljanju

skupnih otrok, kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvijo

pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. Tožena stranka

je tudi v predlogu za izdajo začasne odredbe predlagala, da sodišče

združi nepravdni postopek, ki ga vodi pod opr. št. N ... in

to zadevo. O tem sodišče prve stopnje še ni odločalo. V

izpodbijanem sklepu je menilo, da ni pristojno za odločanje

oziroma spreminjanje izdane začasne odredbe.

Zmotno meni sodišče prve stopnje, da ko je bil začet postopek o

določitvi stikov oziroma omejevanju stikov po 106. členu ZZZDR (Zakon

o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS št.

69/2004), ni pristojno odločiti o predlogu tožene stranke za

spremembo določitve stikov. Ko je postopek za razvezo zakonske zveze

in spor iz razmerij med starši in otroki sprožen, lahko sodišče

ponovno odloči o predlagani začasni odredbi v zvezi s stiki. Poleg

tega je začasna odredba z dne 17.6.2004, opr. št. N ...

(priloga C1) določena tako, da velja do pravnomočnosti

nepravdnega postopka. Če sodišče prve stopnje meni, da

nepravdni postopek, opr. št. N ..., še ni pravnomočno

končan, naj oba postopka združi in o predlogu odloči. Ni

dopustno, da bi po vložitvi tožbe tekel vzporedni postopek

po 106. členu ZZZDR, ampak mora biti celovito v pravdi

odločeno tudi o morebitnih začasnih odredbah v zvezi z določitvijo,

omejevanjem ali prepovedjo stikov (411. člen ZPP). Po določbi 2.

odstavka 266. člena ZIZ, ki se tudi uporablja pri odločitvi o začasni

odredbi, je za odločitev o začasni odredbi po vložitvi tožbe

pristojno pravdno sodišče.

Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, je ostalo dejansko

stanje nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo razveljavitev sklepa

in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen

ZPP).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je

nepravdni postopek še odprt in če je, naj zadevi združi. Če je

nepravdni postopek pravnomočno zaključen, naj obravnava predlog za

izdajo začasne odredbe. Ni mogoče prezreti dejstva, da tožena stranka

zatrjuje spremenjene okoliščine, ki lahko pomenijo podlago za izdajo

nove začasne odredbe. Tožena stranka namreč zatrjuje, da pri prvi

začasni odredbi niso upoštevali zapisnika pri Centru za socialno delo

J. in zapisa medinstitucionalnega sestanka z dne 9.6.2004.

Če bi sodišče prve stopnje menilo, da se ne da s stopnjo

gotovosti ugotoviti, da so stiki N. z očetom brez nadzora

osebja CSD v otrokovo korist oziroma, lahko določi

pogostejše stike pod nadzorom in sicer tako pogoste, da se

med očetom in hčerko hrani zadosti močna vez. Pritožba

namreč očita sodišču, da ni upoštevalo spremenjenih

okoliščin in trdi, da ni podlage za stike le enkrat tedensko za dve

uri, saj meni, da bi to lahko vplivalo na izid te pravde.

Sodišče prve stopnje naj odloči o predlogu, zlasti pa o končni zadevi

brez nepotrebnega odlašanja in v razumnem roku.