Appeal allowed; district court lacked jurisdiction to approve alimony agreement between parents and adult child.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was granted, resulting in the revocation of the first-instance court's decision and the rejection of the applicants' request. The applicants argued that the court violated their constitutional right to free will by refusing to validate a voluntary alimony agreement between two adults. The appellate court ruled that the district court lacked jurisdiction because the relevant statute only authorizes court orders for alimony agreements involving minor children, not adult children.
Legislator headnote
AI generatedZakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih 130. člen; Zakon o pravdnem postopku 339. člen 2. odstavek 3. točka: District courts lack jurisdiction to approve alimony agreements between parents and adult children, as statutory authority exists solely for minors, rendering such a court order void for lack of subject-matter jurisdiction.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in
predlog zavrže.
[JEDRO]
Okrožno sodišče ni pristojno za izdajo sklepa o sporazumu o
preživnini med starši in polnoletnimi otroki.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo
predlog predlagateljev V. in A. R., da sodišče potrdi
sporazum o preživnini za A. R. v znesku 5.000,00 SIT.
Zoper sklep se je predlagatelj V. R. pravočasno pritožil. V
obrazložitvi pritožbe navaja, da sodišče ni upoštevalo, da
sta oba predlagatelja polnoletna in opravilno sposobna ter
da sta sporazum o preživnini sklenila prostovoljno. Z
izpodbijano odločitvijo je poseženo v njuno ustavno pravico
do izražanja svobodne volje.
Pritožba je utemeljena.
V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona
o pravdnem postopku - ZPP (37. člen Zakona o nepravdnem
postopku - ZNP). Po 2. odstavku 350. člena ZPP mora
pritožbeno sodišče, ob preizkusu izpodbijanih odločb, po
uradni dolžnosti paziti na v tej določbi naštete bistvene
kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena
ZPP, med njimi tudi, če je bilo odločeno o zahtevku v sporu,
ki ne spada v sodno pristojnost (3. točka 2. odstavka 339.
člena ZPP).
Določba 130. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih - ZZZDR predpisuje, da starša, ki se o preživnini
za otroka sporazumeta, lahko predlagata, da sodišče v
nepravdnem postopku izda o tem sklep. Citirana določba
predvideva sklepanje sporazuma o preživnini le med starši
otroka, ki je mladoleten. Ne predstavlja pa pravne podlage
za izdajo sklepa o sporazumu o preživnini med starši in
polnoletnim otrokom (ki se redno šola in so ga starši dolžni
preživljati). Po prepričanju pritožbenega sodišča je
smiselna uporaba te določbe izključena, saj je pristojnost
sodišča predvidena tedaj, ko je z zakonom predpisano
posebno varstvo koristi otroka, ki pa je otroci po doseženi
polnoletnosti, niso več deležni.
Starši in polnoleten otrok lahko sporazum o preživnini
sklenejo v obliki izvršljivega notarskega zapisa, torej v
enaki obliki kot je predpisana za sporazume med zakonci (1.
odst. 81.b člena ZZZDR) in sporazume med polnoletnimi otroci
kot zavezanci in starši (130.a čl. ZZZDR).
Po določbi 10.a člena ZZZDR so okrožna sodišča pristojna za
odločanje le o tistih zadevah iz tega zakona, za katere so
pristojna sodišča. Ker v 130. členu ZZZDR pristojnost
sodišča za sklepanje o sporazumih med polnoletnimi otroci in
starši ni predpisana, je sodišče prve stopnje izpodbijani
sklep izdalo, čeprav zanj ni bilo pristojno. S tem je
storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 3.
točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kar je pritožbenemu
sodišču narekovalo razveljavitev sklepa in zavrženje
predloga predlagateljev (2. odstavek 354. člena ZPP).