Court partially allows appeal, dismissing debt offset claim but rejecting enforcement of arrears without explicit title.

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki spremeni

tako, da se ugovoru delno ugodi glede zakonskih zamudnih obresti od

glavnice 1.177.545,00 SIT, sklep o izvršbi v tem delu razveljavi in

predlog za izvršbo zavrne.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep

sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnica bi lahko obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnila

prejšnjemu upniku (preživninskemu upravičencu) le do trenutka, ko jo

je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Drugače povedano:

dolžničina obveznost bi zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku prenehala

le, če za prehod terjatve ne bi vedela, sicer pa obveznost ostane in

jo mora izpolniti prevzemniku terjatve (primerjaj s 419. členom

Obligacijskega zakonika, OZ).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen

zavrnilo dolžničin ugovor in njeno zahtevo za povrnitev ugovornih

stroškov v višini 16.500,00 SIT. Predlog dolžnice za oprostitev

plačila sodnih taks je zavrglo.

Proti odločitvi, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo njen

ugovor in zahtevo za povračilo stroškov (1. in 2. točka izpodbijanega

sklepa), se je zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja in bistvenih kršitev določb postopka pritožila dolžnica, ki

predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep

razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni,

da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je svojo

preživninsko obveznost že poravnala neposredno zakonitemu zastopniku

preživninskega upravičenca. Uveljavljanje vračila nadomestila

preživnine je zato nedopustno.

Pritožba je delno utemeljena.

Dolžnica v pritožbi ni pojasnila, v čem naj bi bila bistvena kršitev

določb izvršilnega oziroma pravdnega postopka, zato je pritožbeno

sodišče opravilo preizkus po uradni dolžnosti v okviru 2. odstavka

350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom

Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ugotovilo je, da sodišče prve

stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ni zagrešilo nobene po uradni

dolžnosti upoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega

oziroma izvršilnega postopka.

V delu, v katerem dolžnica meri na ugovorni razlog iz 8. točke 1.

odstavka 55. člena ZIZ, velja v celoti pritrditi zaključku sodišča

prve stopnje o neobrazloženosti dolžničinega ugovora. Ugovor mora

biti obrazložen. V njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga

utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot

neutemeljen (2. odstavek 53. člena ZIZ). Ker dolžnica trditve o

poravnavi preživninske obveznosti neposredno zakonitemu zastopniku

preživninskega upravičenca v postopku na prvi stopnji ni podkrepila z

nobenim dokazom, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen

ugovor štelo za neutemeljen. Predložitev izjave zakonitega zastopnika

z dne 13.4.2005 v pritožbenem postopku predstavlja nedopustno

pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZIZ), ki je pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati. Dolžničin ugovor

pa je neobrazložen tudi zato, ker dejstva, na katera opira ugovor,

niso pravno pomembna, saj izvršbe, dovoljene na podlagi izvršilnega

naslova, ne morejo preprečiti. Z izplačilom nadomestila preživnine

otroku je terjatev otroka po določbi 1. odstavka 28. člena Zakona o

jamstvenem in preživninskem skladu RS (Ur. l. št. 25/97 s kasnejšimi

spremembami, ZJPSRS) prešla na sedanjega upnika. Dolžnica bi lahko

obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnila prejšnjemu upniku

(preživninskemu upravičencu) le do trenutka, ko jo je sedanji upnik

obvestil o prehodu terjatve nanj. Drugače povedano: dolžničina

obveznost bi zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku prenehala le, če za

prehod terjatve ne bi vedela, sicer pa obveznost ostane in jo mora

izpolniti prevzemniku terjatve (primerjaj s 419. členom

Obligacijskega zakonika, OZ). V trenutku, ko je dolžnica izvedela, da

je otrokova preživninska terjatev prešla na sedanjega upnika, bi z

izpolnitvijo obveznosti zakonitemu zastopniku mladoletnega otroka

njena preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik

izpolnitev odobril (2. odstavek 280. člena OZ). Ker dolžničina

obveznost nasproti upniku s plačilom zneska očetu mladoletnega otroka

brez upnikovega soglasja ni mogla prenehati, je zatrjevano dejstvo

pravno nepomembno in je ugovor tudi iz tega razloga neutemeljen.

Pravilna uporaba materialnega prava pa je v okviru preizkusa po

uradni dolžnosti terjala spremembo izpodbijanega sklepa v delu, ki se

nanaša na zakonske zamudne obresti od glavnice 1.177.545,00 SIT. Po

določbi 3. točke 1. odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni

naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo, tudi druga

izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov.

ZJPSRS v 5. odstavku 21.d člena določa, da je obvestilo Sklada o

vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine, skupaj

z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Taka

zakonska opredelitev pa ne pomeni, da navedeni izvršilni naslov

zajema tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti od zapadlosti

posameznih preživninskih zneskov. Izvršilni naslov je v objektivnem

smislu primeren za izvršbo, če so v njem navedeni predmet, vrsta,

obseg in čas izpolnitve obveznosti (1. odstavek 21. člena ZIZ).

Izvršilni naslov - odločba Jamstvenega in preživninskega sklada z dne

29.10.2001, št. PS-00369/2001/002 z obvestili o uskladitvi

nadomestila preživnine - ne vsebuje navedbe o dolžnosti plačila

zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih zneskov. Določba

3. odstavka 28. člena ZJPSRS, na podlagi katere Sklad s prehodom

terjatve vstopi v razmerje do preživninskega zavezanca v položaj

otroka, obveznost preživninskega zavezanca res povečju tudi za

pripadajoče obresti in stroške postopka. Ne more biti dvoma, da ima

upnik od zavezanca pravico terjati - na podlagi zakonske cesije -

tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka

določa sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za

zakonske zamudne obresti, ne da bi izvršilni naslov vseboval dolžnost

njihovega plačila. Zakon upniku daje pravico, da zahteva zamudne

obresti od izplačanih nadomestil preživnine, če predhodno pridobi

izvršilni naslov za svojo, na zakonu temelječo terjatev.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani

sklep v 1. točki izreka spremenilo tako, da se delno ugodi ugovoru

proti sklepu o izvršbi, kolikor se ta nanaša na zakonske zamudne

obresti od 1.177.545,00 SIT, sklep v tem delu razveljavilo in predlog

za izvršbo zavrnilo. V ostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno

in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in

3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).