Enforcement of child support arrears and interest allowed; enforcement of arrears only permitted if title includes interest.

Pritožbi se delno ugodi in se dolžnikovemu ugovoru delno ugodi v

delu, s katerim je bila izvršba dovoljena za izterjavo zakonskih

zamudnih obresti, in se v tem delu sklep o izvršbi razveljavi,

predlog za izvršbo pa zavrne.

V ostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ker je dolžnik vedel, da upnik - sklad otroku plačuje nadomestilo

preživnine, s plačili zakoniti zastopnici otroka, terjatev upnika -

sklada ni prenehala.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo zaradi

izterjave nadomestila preživnine za čas od 1.7.2001 do 28.2.2003, in

zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila. Z izpodbijanim

sklepom pa je dolžnikov ugovor zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni

podan nobeden od po uradni dolžnosti upoštevnih ugovornih razlogov in

tudi ne zatrjevani ugovorni razlog, po 8. točki 2. odst. 55. člena

Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Vztraja pri ugovorni

navedbi, da je materi otroka plačal in ji še plačuje preživnino, tudi

za obdobje, ko je denar dobivala od upnika.

Pritožba je delno utemeljena.

V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe

Zakona o pravdnem postopku (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju

- ZIZ). Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo

na podlagi 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je

pritožbeno sodišče ugotovilo, da je materialnopravno napačna

odločitev prvostopenjskega sodišča, da v obravnavani zadevi ni podan

nobeden od po uradni dolžnosti upoštevnih ugovornih razlogov. Po

določbi 2. odst. 55. člena ZIZ mora sodišče po uradni dolžnosti

paziti, če je listina, na podlagi katere je bila izvršba dovoljena,

izvršilni naslov. Po 1. odst. 21. člena ZIZ je izvršilni naslov

primeren za izvršbo, če so v njem, poleg upnika in dolžnika, navedeni

tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Pritožbeno

sodišče ugotavlja, da odločba o nadomestilu preživnine za mladoletno

Majo Čebela, ki predstavlja izvršilni naslov, ne zajema zakonskih

zamudnih obresti, zato ni podlage za dovolitev izvršbe tudi za

zamudne obresti. Določba 3. odst. 28. člena Zakona o jamstvenem in

preživninskem skladu RS (ZJSRS) upniku sicer daje upravičenje, da od

dolžnika zahteva tudi pripadajoče obresti, vendar pa mora, tudi za

prisilno izterjavo te terjatve, imeti primeren izvršilni naslov (glej

II Ips 149/2004). Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče izpodbijani

sklep spremenilo tako, da je po delni ugoditvi ugovoru, sklep o

izvršbi, v delu, s katerim je izvršba dovoljena tudi za izterjavo

zakonskih zamudnih obresti, razveljavilo in v tem delu upnikov

predlog zavrnilo.

V ostalem pa je izpodbijana odločitev pravilna. Pritožbeno sodišče

soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da s plačili zakoniti

zastopnici otroka, ki so bila izvršena na podlagi poravnave,

sklenjene dne 6.5.2004, terjatev sedanjega upnika do dolžnika ni

prenehala. Dolžnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve, da je, ob

sklenitvi poravnave z zakonito zastopnico otroka, vedel, da sedanji

upnik otroku plačuje nadomestilo preživnine. Z izplačilom nadomestila

preživnine otroku je terjatev otroka, po določbi 1. odst. 28. člena

ZJSRS, prešla na sedanjega upnika. Dolžnik bi lahko obveznost, z

učinkom prenehanja terjatve, izpolnil prejšnjemu upniku le do tedaj,

ko ga je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Ali drugače:

dolžnikova obveznost bi, zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku,

prenehala le, če za prehod terjatve ne bi vedel. Sicer pa obveznost

ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve (glej Obligacijski

zakonik s komentarjem, 2. knjiga, stran 309 in stran 582). Ko pa je

dolžnik zvedel, da je otrokova preživninska terjatev prešla na

sedanjega upnika, bi, z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici

otroka, njegova preživninska obveznost prenehala le v primeru, če bi

sedanji upnik izpolnitev odobril (2. odst. 280. člena Obligacijskega

zakonika). Pokaže se torej, da dolžnikova obveznost nasproti upniku s

plačilom dogovorjenega zneska materi otroka, brez upnikovega

soglasja, ni mogla prenehati, ne glede na to, če je bilo s poravnavo

zajeto tudi obdobje, v katerem je upnik otroku plačeval nadomestilo

preživnine. Pravilna je potemtakem odločitev sodišča prve stopnje, da

ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ni podan.

Pritožbeno sodišče je zato v preostalem delu pritožbo zavrnilo in

potrdilo sklep sodišča prve stopnje v delu, s katerim je bil zavrnjen

ugovor zoper izterjavo glavnice v znesku 313.065,00 SIT, ki

predstavlja seštevek nadomestila preživnine za čas od 1.7.2001 do

28.2.2003.