Appeal allowed; court held ZPP s. 158 applies to voluntary and forced execution satisfaction. Verdict: partially_allowed
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court vacated the first-instance judgment regarding legal costs and remanded the case for a new decision. The lower court incorrectly denied costs because the plaintiff did not explicitly state the defendant satisfied the claim voluntarily, despite the defendant having vacated premises under forced execution. The court ruled that Section 158 of the Civil Procedure Act applies equally to both voluntary and forced satisfaction, meaning the plaintiff was entitled to costs regardless of the method of performance.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 158. člena ZPP; tretji odstavek 165. člena ZPP: The provision entitling a plaintiff to legal costs when the defendant satisfies the claim applies regardless of whether the satisfaction was voluntary or achieved through forced execution.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 2. in 3. točki izreka
razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov
postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno
odločbo.
[JEDRO]
Prvi odstavek 158. člena ZPP se ne nanaša zgolj na primere, ko tožena
stranka izpolni tožbeni zahtevek prostovoljno, temveč tudi na
situacije, ko tožena stranka izpolni tožbeni zahtevek ob priliki
prisilne izvršbe (v konkretnem primeru prisilna izvršba ni bila
začeta zoper tožene stranke).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe
postopek ustavilo (1. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek tožeče
stranke za povrnitev pravdnih stroškov (2. točka izreka), tožeči
stranki pa je naložilo povrniti toženi stranki stroške v znesku
86.220,00 SIT v 15-ih dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
1.3.2005 dalje do plačila (3. točka izreka).
Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz
vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem
postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno
sodišče pritožbi ugodi, ugodi zahtevku za povračilo pravdnih
stroškov tožeče stranke ter razveljavi sklep v 3. točki in
zavrne zahtevek tožene stranke za povračilo pravdnih
stroškov. Navaja, da je pravno zmotno stališče sodišča prve
stopnje, da tožena stranka ni dolžna povrniti tožeči stranki
pravdnih stroškov, ker tožeča stranka ni navedla, da je
tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila
zahtevek. Takšno stališče je formalistično, saj je tožeča
stranka navedla, da je tožena stranka izpolnila zahtevek,
vendar v postopku prisilne izpraznitve. Nesporno je, da je
tožena stranka izpolnila zahtevek tožeče stranke. Zakon ne
razlikuje, ali ga je tožena stranka izpolnila prisilno ali
prostovoljno. V konkretnem primeru ga je izpolnila prisilno,
zato je tožeča stranka prav tako upravičena do povračila
pravdnih stroškov, saj bi v primeru, da tožeči stranki ne bi
uspelo v izvršilnem postopku izprazniti poslovne stavbe,
tožba potrebna in utemeljena, saj je bila tožena stranka v
stavbi brez pravnega naslova. Sodišče je nepopolno ugotovilo
dejansko stanje, ker ni vpogledalo v predlagane dokaze. Prav
tožene stranke, ki jim je sodišče prisodilo stroške, so se
najbolj upirale izpraznitvi ter navajale, da imajo sedaj one
pravico ostati v stavbi, ker so z A d.o.o., sklenile najemne pogodbe
za 15 let. Iz tega razloga je tožeča stranka tudi vložila tožbo, saj
v izvršilnem postopku ni bilo jasno, ali ji bo uspelo izprazniti
stavbo ali ne, glede na to, da je prvotni dolžnik sklenil najemne
pogodbe z drugimi pravnimi osebami.
Pritožba je utemeljena.
Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka
v vlogi z dne 9.11.2004 kot razlog za umik tožbe ni izrecno
navedla, da tožbo umika zato, ker je tožena stranka
izpolnila zahtevek (1. odstavek 158. člena ZPP). Tožeča
stranka je namreč navedla, da so tožene stranke poslovne
prostore izpraznile ob prisilni izvršbi zoper A d.o.o., v stečaju,
saj prostovoljno poslovnih prostorov niso hotele izprazniti. S to
navedbo pa po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka navaja
razlog, da je tožbo umaknila, ker je tožena stranka tožbeni zahtevek
izpolnila v skladu z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, in za
ugotovitev teh dejstev predlaga vpogled v izvršilna spisa naslovnega
sodišča In .../23 in In .../69. Prvi odstavek 158. člena ZPP se
namreč ne nanaša zgolj na primere, ko tožena stranka izpolni tožbeni
zahtevek prostovoljno, temveč tudi na situacije, ko tožena stranka
izpolni tožbeni zahtevek ob priliki prisilne izvršbe (v konkretnem
primeru prisilna izvršba ni bila začeta zoper tožene stranke).
Ker je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da tožeča
stranka ni zatrjevala, da je tožbo umaknila, ker je tožena
stranka tožbeni zahtevek izpolnila, zatrjevanega dejanskega
stanja ni ugotavljalo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi
tožeče stranke ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v
izpodbijanem delu razveljavilo (2. in 3. točka izreka) in v
tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek
(3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj po oceni
predlaganih dokazov ponovno odloči o predlogih pravdnih
strank za povrnitev pravdnih stroškov.
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega
odstavka 165. člena ZPP.