Appeal dismissed; new arguments in partition appeal rejected as inadmissible under procedural rules.

Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje v zvezi s

popravnim sklepom.

[JEDRO]

Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom z dne 18.3.2004 je sodišče prve stopnje razdružilo

nepremičnine, vpisane v vl. št. 26 in 27 k.o. J... v solasti

predlagateljice do 68/2000, nasprotne udeleženke do 1568/2000 in

nasprotnega udeleženca do 364/2000 ter nepremičnine vpisane v vl. št.

331 k.o. J..., v solasti predlagateljice do 68/2000 in drugega

nasprotnega udeleženca do 1932/2000. Solastne nepremičnine je

razdelilo tako, da je postala predlagateljica izključna lastnica

parc. št. 31/1 in 31/3, vpisanih v vl. št. 27 k.o. J..., nasprotna

udeleženca pa sta pridobila predlagateljičin solastniški delež

ostalih parc., vpisanih v vl. št. 26 in 27 k.o. J... v sorazmerju z

dotedanjim solastniškim deležem, in sicer prva nasprotna udeleženka

55/2000, drugi nasprotni udeleženec pa 13/2000. Pri parcelah,

vpisanih v vl. št. 331, je predlagateljičin solastniški delež v

celoti pridobil drugi nasprotni udeleženec. Nasprotnima udeležencema

je naložilo, da predlagateljici izplačata razliko med vrednostjo

pridobljenih nepremičnin in njenim solastniškim deležem v znesku

14.465,00 SIT, in sicer nasprotna udeleženka znesek 4.381,00 SIT in

nasprotni udeleženec znesek 10.084,00 SIT, oba z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od dne izdaje sklepa dalje do plačila. Nasprotnima

udeležencema je naložilo, da predlagateljici povrneta del stroškov

postopka v znesku 174.302,00 SIT, in sicer nasprotna udeleženka

54.131,00 SIT in nasprotni udeleženec 120.171,00 SIT, oba z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sklepa dalje do plačila.

S sklepom z dne 21.5.2004 je odločitev o stroških postopka popravilo

tako, da sta nasprotna udeleženca predlagateljici dolžna povrniti del

stroškov postopka v znesku 154.795,00 SIT, in sicer nasprotna

udeleženka 48.073,00 SIT in nasprotni udeleženec 106.722,00 SIT, oba

z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sklepa dalje do

plačila.

Proti sklepu z dne 18.3.2004 so se pravočasno pritožili vsi

udeleženci.

Predlagateljica izpodbija 2., 3. in 4. točko izreka. Ker točke v

izreku izpodbijanega sklepa niso navedene, je pritožbeno sodišče

štelo, da se pritožuje zoper tisti del sklepa, s katerim ni ugodenu

njenemu predlogu razdružitve solastnine. Uveljavlja pritožbeni razlog

zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338.

člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - drugo

uradno prečiščeno besedilo, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem

postopku - ZNP, Ur. l. SRS, št. 30/86 z nadaljnjimi spremembami).

Navaja, da ji v skladu z določbo 122. člena ZNP pripadata tudi tista

dela parcele 30/1, vpisane v vl. št. 27 k.o. J..., ki sta na

priloženi mapni kopiji označena z A in B. Oba označena dela parc. št.

30/1 predlagateljica uživa že 50 let. Poleg tega se del parcele,

označen z A, nahaja v neposredni bližini predlagateljičine hiše. Zato

ima predlagateljica na navedenih delih parc. 30/1 upravičen interes v

smislu 122. člena ZNP. Ker udeleženci niso v dobrih medsebojnih

odnosih, bi predlagateljici spremenjena ureditev, ki jo prinaša

izpodbijani del sklepa, povzročila veliko škodo, pa tudi nadaljnje

konflikte. Irelevantno je, koliko znašajo stroški parcelacije parcele

št. 30/1, na podagi katere bi predlagateljica lahko postala izključna

lastnica delov A in B parcele 30/1. Strinja se, da v celoti krije

stroške parcelacije parc. št. 30/1. Če bi vrednost nepremičnin, ki bi

jih pridobila, presegla vrednost njenega solastniškega deleža, je

pripravljena razliko izplačati nasprotnima udeležencema, ali pa jima

ponuditi tisti del parc. št. 30/1, ki je v predloženi mapni kopiji

označen s C.

Nasprotna udeleženca izpodbijata celotni sklep, uveljavljata

pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne

uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena

ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) ter predlagata razveljavitev

izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov

postopek ali pa takšno spremembo sklepa, da se jima dodelijo

nepremičnine z obveznostjo izplačila predlagateljice. Navajata, da

sta v postopku večkrat uveljavljala, da je parc. št. 31/1 delno

zazidljiva parcela in bi slednje izvedenec moral ugotoviti. Ker

izvedenec te parcele ni ocenil kot delno zazidljive, je vrednost

parcele, ki je formalno travnik, nekajkrat manjša kot dejansko. Zato

je predlagateljica dobila večji del, kot ji gre. Pritožbi prilagata

grafični izsek plana Občine L., iz katerega izhaja, da je rumeno

obarvani del parcele št. 31/1 zazidljiva parcela. Menita, da bi

moralo sodišče predlagateljici dodeliti manjši del parc. 31/1 in v

skladu z njunim predlogom. Kot poravnalno ponudbo sta ponudila, da se

odstopi del drugih parcel, vključno z delčkom parc. 31/1, kar bi tudi

pomenilo zaokroženo celoto zemljišč za predlagateljico in tudi zanju.

Predvsem sta predlagala izplačilo predlagateljice, ker je evidentno,

da ima zelo nizek odstotek solastnine, tako da je izkazan večji

interes nasprotnih udeležencev in bi sodišče lahko ravnalo tudi tako.

Treba bi bilo upoštevati, da je predlagateljica edina solastnica, ki

se ni strinjala z izplačilom solastniškega deleža. Napačna je

ugotovitev, da je predlagateljica izkazala večji interes, saj je

ravno obratno. Z nastalo razdružitvijo je nastal zob, ki posega v

osrčje njunih nepremičnin, predlagateljici pa je onemogočen dostop do

svojih nepremičnin. Sodišče ni razdružilo solastnine, saj gre za

situacijo, ko je predlagateljica obkrožena s parcelami nasprotnih

udeležencev, v določeni meri pa je še govor o solastnini. Sodišče bi

moralo predlagateljici dodeliti manjši del skupnih parcel, predvsem

pa se odločiti za izplačilo.

Nasprotna udeleženca v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev

predlagateljičine pritožbe, predlagateljica pa v odgovoru na pritožbo

predlaga zavrnitev pritožbe nasprotnih udeležencev.

Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi predlagateljice:

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je oblika fizične delitve, po kateri

je predlagateljica dobila parceli št. 31/3 in 31/1, za kateri je

izkazala upravičen intres, z minimalnim izplačilom razlike v

vrednosti predlagateljičinega solastniškega deleža, pravilna (drugi

odstavek 70. člena SPZ). Vrednost m2 parcele št. 30/1 je 100,00 SIT,

vrednost m2 parcele št. 31/1 pa (po podatkih cenitvenega poročila na

red. št. 10 spisa) 120,00 SIT. Primerjava medsebojne velikosti parcel

(npr.: parcela št. 31/3 meri 246 m2, parcela 30/2 meri 48 m2) po

mapni kopiji pokaže, da je predlagateljičin primarni predlog, da dobi

poleg parcele št. 31/1 in 31/3 še zemljišči, ki ju označuje z A in B,

neutemeljen. Namreč, predlagateljica bi bila glede na njen

solastniški delež upravičena le do 14,5 m2 parcele št. 30/1, kar v

primerjavi z medsebojno velikostjo parcel predstavlja daleč manjši

del, kot bi bila velikost zemljišč, ki ju predlagateljica označuje z

A in B ali pa samo A. Predlagana delitev bi predstavljala delitev, po

kateri bi bilo izplačilo vrednosti solastniških deležev nasprotnih

udeležencev celo večje, kot je izplačilo vrednosti predlagateljice po

izpodbijanem sklepu. Tudi predlagateljičin podredni predlog, da bi se

opravila še parcelacija zemljišča, ki ga označuje s C, ob primerjavi

velikosti parcel, pokaže, da bi bila poleg parcelacij še vedno

potrebna denarna izravnava. S strani predlagateljice predlagani

načini delitve glede na velikost njenega solastniškega deleža

predstavljajo delitev, po kateri bi predlagateljica v naravi dobila

več, kot je njen solastniški delež, pa še finančna izravnava bi bila

večja kot po izpodbijanem sklepu. Iz določbe 70. člena SPZ, po oceni

pritožbenega sodišča, izhaja, da si mora sodišče prizadevati, da

opravi takšno fizično delitev, da finančne izravnave ni, če pa je

potrebna, naj bo ta čim manjša.

Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da predlagateljica v postopku na

prvi stopnji ni navajala, da bi sama krila stroške predlaganih

parcelacij (zemljišč A, B in C). Ti stroški bi bili zato skupni

stroški postopka, ki jih krijejo udeleženci v sorazmerju z velikostjo

solastniškega deleža (126. člen ZNP), kar pomeni, da bi večina teh

stroškov odpadla na nasprotna udeleženca. V tem kontekstu je

sprejemljiv tudi argument sodišča prve stopnje o ekonomičnosti

postopka, ki se sicer nanaša na odmero 14,5 m2. Parcelacije v izmeri

14,5 m2, ki bi pripeljala do delitve v naravi brez finančne

izravnave, pa predlagateljica ni predlagala (niti je ne predlaga v

pritožbi).

O pritožbi nasprotnih udeležencev:

Iz podatkov spisa je razvidno, da sta pritožnika v vlogi z dne

7.8.2003 (red. št. 17 spisa) navedla, da se s cenitvijo izvedenca

Š. F. (ki je ocenil vrednost predlagateljičenega solastniškega

deleža, vrednosti vseh parcel, z natančnimi izmerami in vrsto rabe)

strinjata in da na naroku dne 18.3.2004 nista imela nobenih pripomb

(zapisnik na red št. 24 spisa). Pritožbene trditve, da sta v postopku

večkrat uveljavljala, da je del parcele št. 31/1 zazidljiv, zaradi

česar je parcela več vredna, kot jo je ocenil izvedenec, so torej

protispisne. Omenjene pritožbene trditve in priloženi dokaz v prilogi

B4 hkrati predstavljajo novote, za katere pritožnika ne trdita, da

jih brez svoje krivde nista mogla navesti že v postopku pred sodiščem

prve stopnje. Zato jih pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega

odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ni upoštevalo.

Predlagalni postopki (prvi odstavek 2. člena ZNP), med katere spada

tudi postopek za delitev stvari v solastnini, se po svoji naravi

približujejo pravdnemu postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v

nepravdnem postopku izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja

novot v pritožbenem postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

SPZ je možnost delitve z izplačilom solastniškega deleža predvidel v

petem odstavku 70. člena, kot obliko delitve, ki pride v poštev

namesto prodaje - civilne delitve (prim. prej veljavno določbo

tretjega odstavka 122. člena ZNP). Civilna delitev po četrtem

odstavku 70. člena pride v poštev, če fizična delitev stvari v naravi

ni mogoča (ker je predmet delitve nedeljiv) niti z izplačilom razlike

ali če je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari. V praksi

se civilna delitev uporablja zlasti tedaj, ko je predmet delitve hiša

ali stanovanje. V obravnavanem primeru pa so predmet delitve

zemljišča (travniki, pašniki, njive, stavbna zemljišča), katerih

fizična delitev v naravi je mogoča in ni ugotovljeno, da bi se

vrednost stvari zaradi delitve zmanjšala. S strani pritožnikov

predlagana oblika delitve se torej opravi namesto civilne delitve, ki

v konkretnem primeru iz pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev,

ne pa namesto fizične delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ). Zato v

tem postopku njunem predlogu ni bilo mogoče ugoditi.

Pa tudi sicer je po oceni pritožbenega sodišča upravičen interes za

parceli št. 31/1 in 31/3 izkazala predlagateljica, ne pa nasprotna

udeleženca, ne glede na to, da imata bistveno višji solastniški

delež. Omenjeni parceli namreč mejita na predlagateljičino parcelo

št. 32 vl. št. 261 k.o. J..., na kateri ima hišo in je logično, da

ima interes za pridobitev sosednjih zemljišč. Nasprotna udeleženca

tudi očitata, da je z delitvijo nastal zob, ki posega v osrčje njunih

nepremičnin. Vendar je iz mapne kopije (prilga A7 in B2) razvidno, da

zemljišča, ki so predmet delitve, sestavljajo zaokroženo celoto in bi

tudi morebitna drugačna delitev, ki je po podatkih spisa nasprotna

udeleženca sploh nista predlagala, posegla v njuna zemljišča.

Argumet, da so vsi solastniki, z izjemo predlagateljice, soglašali z

izplačilom njihovega solastniškega deleža, je v sodnem postopku

delitve solastnine, do katerega pride ravno iz razloga, ker med

solastniki ni soglasja o načinu delitve delitve (prvi odstavek 70.

člena SPZ), neupošteven. Da predlagateljica po delitvi ne bi imela

dostopa do svojih parcel, iz mapnih kopij ni razvidno niti ni bilo

zatrjevano.

Iz zapisanega o očitkih v obeh pritožbah izhaja, da uveljavljana

pritožbena razloga nista podana. Ker tudi ni kršitev, na katere pazi

po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37.

členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo

sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom (2. točka 365.

člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).