Appeal allowed; court found denationalization law voids disposal of returned property via settlement.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v točki 1 spremeni tako, da

se glasi:

Ugotovi se, da je nična II. točka sodne poravnave, ki sta jo dne

15.12.1994 na Temeljnem sodišču.., Enota v .., pod opr. št. N..,

sklenila toženca D. K. in Ž p.o. in ki glasi: "Ž p.o. trgovina in

gostinstvo p.o. s to poravnavo soglaša z oživitvijo stvarne

služnostne pravice sedaj v objektu na parc. št..., jo torej

priznavajo D.K. in dovoljujejo vknjižbo te služnostne pravice pri vl.

št. .. k.o. .. v breme objekta na parc. št. .. in to tako v obsegu in

roku določenem v kupni pogodbi z dne 14.11.1946, vključno z vsemi, v

tej pogodbi obstoječimi dovozi in dostopi. V zvezi s tem Ž p.o. tudi

dovoljujejo vknjižbo realnega bremena užitka in služnostne pravice po

pogodbi z dne 14.11.1946, uporabo obstoječega hleva z delavnico ter

poleg nahajajoče kleti v suterenu ter skednju nad označenimi

prostori, s pripadajočim podstrešjem, z vsemi v pogodbi z dne

14.11.1946 določenimi potrebnimi dovozi in dostopi v korist D.K.,

roj. ..1921, B... oziroma njegovih pravnih naslednikov za dobo 99

let-to je do 15.11.2045. S to pogodbo Ž p.o. priznavajo tudi za

potrebe navedene služnosti služnostno pravico v navedenem časovnem

obdobju pešpoti in vožnje preko parc. št. 438/3 k.o. .. z vknjižbenim

dovoljenjem te služnosti pri vl. št.... k.o. .. v korist

služnostnega upravičenca prostorov v objektu na parc. št. 103/3 do

15.11.2045, dovoljujejo pa tudi za nedoločen čas vse potrebne

služnosti hoje in voženj v korist parc. št. 438/1 preko parc. št.

438/3, kot že sedaj obstajajo. Stranki sta soglasni, da D.K. prevzame

s to poravnavo in po pogodbi z dne 14.11.1946 določene dele objekta

stoječega sedaj na parc. št. 103/3 k.o. ... v posest s 24.12.1994, ko

se tudi izvrši njihova primopredaja."

V ostalem delu (točka 2 in 3 izreka) ter v odločitvi o pravdnih

stroških se izpodbijana sodba razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne

v ponovno odločanje.

2. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Sodna poravnava, sklenjena glede premoženja, ki je predmet vrnitve,

je nična. Razpolaganje pomeni tudi ustanovitev realnega bremena in

služnosti. Glede oživitve služnosti upravičenec ne more zahtevati

denacionalizacije.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek

na ugotovitev, da je nična II. točka sodne poravnave, ki sta jo dne

15.12.1994 na Temeljnem sodišču ..., pod opr. št. N..., sklenila

toženca D.K. in Ž p.o. in ki glasi: "Ž p.o. Trgovina in gostinstvo

p.o. s to poravnavo soglaša z oživitvijo stvarne služnostne pravice

sedaj v objektu na parc. št. 103/3, jo torej priznavajo D.K. in

dovoljujejo vknjižbo te služnostne pravice pri vl. št. .. k.o. .. v

breme objekta na parc. št. 103/3 in to tako v obsegu in roku

določenem v kupni pogodbi z dne 14.11.1946, vključno z vsemi, v tej

pogodbi obstoječimi dovozi in dostopi. V zvezi s tem Ž p.o. tudi

dovoljujejo vknjižbo realnega bremena užitka in služnostne pravice po

pogodbi z dne 14.11.1946, uporabo obstoječega hleva z delavnico ter

poleg nahajajoče kleti v suterenu ter skednju nad označenimi

prostori, s pripadajočim podstrešjem, z vsemi v pogodbi z dne

14.11.1946 določenimi potrebnimi dovozi in dostopi v korist D.K.,

roj.....,.., Partizanska št..., oziroma njegovih pravnih naslednikov

za dobo 99 let-to je do 15.11.2045. S to pogodbo Ž p.o. priznavajo

tudi za potrebe navedene služnosti služnostno pravico v navedenem

časovnem obdobju pešpoti in vožnje preko parc. št. 438/3 k.o... z

vknjižbenim dovoljenjem te služnosti pri vl. št. 646 k.o... v korist

služnostnega upravičenca prostorov v objektu na parc. št. 103/3 do

15.11.2045, dovoljujejo pa tudi za nedoločen čas vse potrebne

služnosti hoje in voženj v korist parc. št. 438/1 preko parc. št.

438/3 kot že sedaj obstajajo. Stranki sta soglasni, da D.K. prevzema

s to poravnavo in po pogodbi z dne 14.11.1946 določene dele objekta

stoječega sedaj na parc. št. 103/3 k.o. ... v posest s 24.12.1994, ko

se tudi izvrši njihova primopredaja."

Zahtevek, da sta toženca D.K. in Ž p.o. dolžna tožnikom J. B., M. B.

in Č. B., v roku 15 dni izročiti zemljiškoknjižno primerno listino,

na podlagi katere bo mogoče vknjižiti izbris služnostne pravice

pešpoti in voženj preko parc. št. 438/3, vknjižene v korist D. K. v

vl. št. 646 k.o. ... ter vknjižiti izbris realnega bremena užitka in

služnostne pravice po pogodbi z dne 14.11.1946, uporabo obstoječega

hleva z drvarnico ter poleg nahajajoče kleti v suterenu ter skednja

nad označenimi prostori s pripadajočim podstrešjem z vsemi v pogodbi

z dne 14.11.1946 označenimi potrebnimi dovozi in dostopi, vknjižene

v korist D. K. za dobo 99 let do 15.11.2045 na parc. št .103/3, v vl.

št. 96 k.o. ..., sicer bo takšno listino nadomestila ta pravnomočna

sodba ter zahtevek, da sta toženca dolžna tožnikom takoj izročiti v

neposredno posest vse prostore v kleti, pritličju in podstrešju

objekta ..., Prešernova c. 66, stoječem na parc. št. 103/3 k.o. ...,

ki jih ima po sodni poravnavi opr. št. N ... v posesti prvotoženec in

sicer proste oseb in opreme, pod izvršbo.

V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrnitev

pravdnih stroškov prvotožencu v znesku 283.810,00 SIT in drugotoženi

stranki v znesku 205.013,80 SIT.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena

stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni

pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne

tožbeni zahtevek; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in

zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da

so nični vsi pravni posli, sklenjeni po uveljavitvi ZDEN, katerih

predmet je razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja

dolžnost vrnitve, pri čemer se tožeča stranka skicuje na odločbo

Vrhovnega sodišča II Ips 407/2000. Toženi stranki sta razpolagali s

premoženjem, za katerega je obstojala dolžnost vrnitve, saj sta dne

15.12.1994 sklenili sodno poravnavo N..., s katero je drugotožena

stranka priznala prvemu tožencu služnostno pravico in užitek na

premoženju, ki je bila predmet denacionalizacijskega postopka

upravičenke B. B.; čeprav sta bili seznanjeni z denacionalizacijskim

postopkom. S sklenitvijo poravnave so bili izigrani prisilni

predpisi, saj je drugotožena stranka kot zavezanec v

denacionalizacijskem postopku obremenila premoženje s stvarnimi

pravicami v korist tretjih in je poravnava nična. Tožeča stranka

nadalje navaja, da je bila tudi izdana začasna odredba, s katero je

bila drugotožeči stranki prepovedano razpolaganje s spornim

premoženjem. Nadalje tožeča stranka navaja, da je sodišče zmotno

uporabilo materialno pravo, saj stvarno breme ne more biti predmet

oživitve v smislu čl. 33 ZDEN, saj slednji ureja zgolj služnosti kot

eno izmed stvarnih pravic. Po ZDEN oživijo zgolj služnosti kot ene

izmed stvarnih pravic, ki so bile izbrisane s podržavljenjem, ne pa

tudi tiste, ki so bile izbrisane ali odpovedane s pravnim poslom. V

konkretnem primeru tega pogoja ni, saj služnost pravnega prednika

prvotoženca ni bila vpisana v zemljiško knjigo, prav tako pa tudi ni

bila podržavljena. Tudi pravni posel, s katerim se je pravni prednik

prvotoženca odpovedal služnosti, ne predstavlja posla v smislu čl. 5

ZDEN, saj se je pravni prednik pogajal o vsebini posla in tudi prejel

odškodnino za odpoved služnosti. Tožeča stranka nadalje očita sodišču

prve stopnje bistveno kršitev postopka, saj sodišče enkrat ugotavlja,

da pravni prednik prvotoženca ni prejel odškodnine v nadaljevanju pa

tudi, če jo je prejel, je bila vsiljena. Pravno nevzdržno je

stališče, da toženi stranki nista razpolagali s premoženjem tožeče

stranke, saj služnost in užitek nista premoženje temveč pravici na

stvari.

Prvotoženec je na pritožbo odgovoril in predlagal, da pritožbeno

sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Toženi stranki sta v nepravdnem postopku N... Temeljnega sodišča ...,

sklenili sodno poravnavo glede oživitve služnostne pravice in

realnega bremena užitka na parceli 103/3 k.o. ... v obsegu in roku

določen v kupni pogodbi z dne 14.11.1946. Parcela 103/3, v katero sta

posegli s sporno poravnavo toženi stranki, je predmet vrnitve

denacionalizacijski upravičenki pokojni prednici tožeče stranke

E.B.. Po določbi čl. 88 Zakona o denacionalizaciji (v nadaljnjem

besedilu ZDEN) ni dopustno razpolaganje z nepremičninami oziroma

premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve in ZDEN določa

ničnost takih pravnih poslov. Razpolaganje v smislu določil čl. 88

ZDEN pomeni sklenitev sodne poravnave o ožitvi služnosti in realnega

bremena in v posledici tega je nična sodna poravnava, ki sta jo

sklenili toženi stranki. Res ZDEN določa, da služnosti izbrisane s

podržavljanjem oživijo (drugi odstavek čl. 33), vendar v konkretnem

primeru ne gre za tako situacijo, saj je realno breme in služnost

prenehala na podlagi pogodbe o odškodnini z dne 12.10.1951 in tako

sploh ne more iti za oživitev podržavljene služnosti, saj le-ta ni

bila podržavljena, temveč ukinjena s pravnim poslom. Upoštevati pa je

tudi, da vrnitev (oživitev) podržavljenih služnosti ne more biti

predmet samostojnega denacionalizacijskega postopka, saj je po ZDEN

predmet vročanja le premoženje (čl. 1 in 2). Drugi odstavek čl. 33

ZDEN je mogoče razumeti le tako, da oživijo služnosti, ki so bile

podržavljene denacionalizacijskemu upravičencu, ne pa tudi služnosti

tretjih oseb, ki niso stranke denacionalizacijskega postopka. Sodišče

prve stopnje je tako brez pravne podlage zaključilo, da gre v

konkretnem primeru samo za vzpostavitev prejšnjega stanja po kupni

pogodbi z dne 14.11.1946 in se glede na navedeno po nepotrebnem

ukvarja s tem ali je bila pogodba o odškodnini z dne 12.10.1951

sklenjena pod prisilo. Kot že omenjeno služnost in realno breme nista

prenehali na podlagi podržavljenja, temveč na podlagi pravnega posla,

sklenjenega v letu 1951. Glede na navedeno pomeni sklenitev sodne

poravnave izigravanje denacionalizacijskih upravičencev, še zlasti ob

upoštevanju, da jo je drugotožena stranka sklenila, kljub izdani

začasni odredbi, s katero je bilo drugotoženi stranki prepovedano

vsakršno razpolaganje s spornimi nepremičninami. Ker je drugotožena

stranka razpolagala s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije in

v nasprotju z začasno odredbo, je sklenjena sodna poravnava nična

(drugi odstavek čl. 88 ZDEN) in je sodišče prve stopnje napačno

uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek ter je

bilo pritožbi tožeče stranke ugoditi in v točki 1 izreka sodbo

spremeniti tako, da se v tem delu ugodi tožbenemu zahtevku (točka 1

izreka), v ostalem delu pa je bilo izpodbijano sodbo razveljaviti,

saj zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje ni

ugotavljalo, katera od toženih strank je vpisana v zemljiško knjigo

in katera ima v posesti sporne nepremičnine (čl. 358 točka 4 in 355

ZPP). V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali

je sporna služnost in realno breme vpisano v zemljiško knjigo, saj

samo tista od strank, ki je vpisana v zemljiški knjigi lahko izstavi

zemljiškoknjižno listino in katera od toženih strank ima posest na

spornih nepremičninah.

Izrek o stroških temelji na določbi čl. 166 ZPP.