Court acquits defendant of abuse charge due to missing description of physical or mental harm consequences in verdict.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the defense's appeal and overturned the first-instance judgment, acquitting the defendant of the charge of abuse. The lower court had convicted the defendant based solely on the act of throwing a partner into a bathtub and onto a bed, without specifying any resulting physical or mental injury. The court ruled that the statutory definition of abuse requires a concrete description of consequences affecting the victim's physical or mental integrity, which were absent from the original verdict.
Legislator headnote
AI generatedI. odst. 146. čl. KZ; I. odst. 394. čl. ZKP: A conviction for abuse requires a specific description of consequences affecting the victim's physical or mental integrity; absence of such description necessitates acquittal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi zagovornika obdolženega M. K. se ugodi in se izpodbijana
sodba spremeni tako, da se
obdolženega M. K. po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP)
o p r o s t i o b t o ž b e ,
da je z drugim grdo ravnal in s tem prizadel telesno celovitost
D. K.
s tem, ko je dne 22.06.2003 zvečer v stanovanju na Kettejevi ulici 6,
svojo izvenzakonsko partnerico D. K. med prepirom vrgel v polno kad
vode, kasneje pa jo vrgel na posteljo,
s čimer naj bi storil kaznivo dejanje grdega ravnanja po I. odst.
146. čl. KZ.
Na podlagi določbe I. odst. 96. čl. ZKP obremenjujejo stroški
kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odst. 92. člena ZKP,
potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega
zagovornika proračun.
[JEDRO]
Ker v izreku sodbe ni opisana posledica, ki naj bi se kazala v
prizadeti telesni (praske, odrgnine, podplutbe, bolečnost) ali
duševni celovitosti (strah, jeza, razburjenje) oškodovanke, niso
podani vsi znaki kaznivega dejanja grdega ravnanja po I. odst. 146.
čl. KZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M. K.
spoznalo za krivega kaznivega dejanja grdega ravnanja po I. odst.
146. čl. KZ in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo
kazen enega meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. Obdolženemu
je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka.
Zoper sodbo se je pravočasno pritožil zagovornik obdolženega iz vseh
pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano
sodbo spremeni in obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa sodbo
razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče izdati zavrnilno
sodbo, ker se je oškodovanka v pravdnem postopku P 21/2004, ki je
tekel pred Okrožnim sodiščem v Krškem, v sodni poravnavi sklenjeni
dne 12.10.2004 zavezala umakniti predlog za pregon v predmetni
kazenski zadevi. Pritožnik je sicer pritožbi res predložil sodno
poravnavo, iz katere izhaja omenjena zaveza oškodovanke, vendar pa
takšna sodna poravnava nima učinka v kazenskem postopku. Oškodovanec
lahko izjavo, s katero izrecno umika predlog za pregon, poda pred
sodiščem, pred katerim teče kazenski postopek, do konca glavne
obravnave (57. čl. ZKP). Oškodovanka pa takšne izjave v predmetni
kazenski zadevi ni podala in je na zadnji glavni obravnavi dne
7.4.2005 v besedi strank izrecno vztrajala pri predlogu za pregon,
zato je pritožba v tem delu neutemeljena.
Pritožnik pa utemeljeno navaja, da dejanje, za katerega je sodišče
prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega (pri čemer je poseglo v
opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nasilništva po čl. 299/1
KZ), ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja. V konkretno opisanem
dejanju namreč v izreku sodbe niso konkretizirani vsi abstraktni
zakonski znaki kaznivega dejanja grdega ravnanja po I. odst. 146. čl.
KZ. Obdolžencu se očita le, da je D. K. med prepirom vrgel v polno
kad vode, kasneje pa jo vrgel na posteljo, ni pa opisan nastanek
posledice, ki se kaže v prizadetosti telesne ali duševne celovitosti
drugega, ki je prav tako element kaznivega dejanja grdega ravnanja po
I. odst. 146. čl. KZ in mora biti zato v opisu dejanja konkretiziran
(enako sodba Vrhovnega sodišča I Ips 113/99 z dne 23.5.2001 ter I Ips
158/2004 z dne 21.4.2005). Ker v izreku sodbe ni opisana posledica,
ki naj bi se kazala v prizadeti telesni (praske, odrgnine, podplutbe,
bolečnost) ali duševni celovitosti (strah, jeza, razburjenje)
oškodovanke, niso podani vsi znaki kaznivega dejanja grdega ravnanja
po I. odst. 146. čl. KZ, zato je sodišče druge stopnje ugotovilo
kršitev kazenskega zakona in ugodilo pritožbi zagovornika ter
izpodbijano sodbo v skladu s I. odst. 394. čl. ZKP spremenilo tako,
da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo
obtožbe.
Ker je pritožbeno sodišče sodbo spremenilo ter izreklo oprostilno
sodbo, je na podlagi določbe I. odst. 96. čl. ZKP o stroških postopka
odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe.