Slovenian court dismisses theft charge due to insufficient evidence and acquittal upheld on appeal.
Legislator summary
AI generatedThe second-instance court rejected the prosecutor's appeal and upheld the first-instance acquittal of the defendant. Although the defendant bought a phone from a stranger without accessories or papers and resold it for less, the court found this insufficient to prove guilt beyond reasonable doubt. The court emphasized that selling phones without accessories is common practice and accepted the defendant's unrefuted defense that he had swapped the phone for a watch.
Legislator headnote
AI generatedArticle 221 of the Criminal Code; Article 10 of the Criminal Procedure Act: Mere circumstantial evidence of selling a phone without accessories or papers, combined with a common market practice, does not establish guilt beyond reasonable doubt when the defendant offers an unrefuted alternative explanation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se
potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Povsem običajno je, da se telefoni na črnem trgu preprodajajo brez
polnilcev in SIM kartice, saj je splošno znano, da imajo vsi
telefoni iste znamke enake polnilce ne glede na vrsto telefona, prav
tako pa je običajno, da prodajalci obdržijo svoj SIM kartico zato, da
imajo še naprej isto telefonsko številko.
Pogosto se telefoni preprodajajo brez papirjev o lastništvu, saj se
teh papirjev po izteku garancijskega roka nikjer ne potrebuje. Samo
dejstvo, da je obdolženi telefon kupil od neznanca v lokalu, ki ga je
prvič videl, pa sicer je indic, ki pa sam po sebi ni dovoj, da bi
obdolžencu z gotovostjo, ki je potrebna za obsodilno sodbo, lahko
dokazali kaznivo dejanje prikrivanja po II. in I. odstavku 221. člena
KZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega I. R.
oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje prikrivanja po II. in I. odst.
221. člena KZ in o stroških kazenskega postopka odločilo v skladu z
določbo I. odst. 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Zoper sodbo se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka zaradi
zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno
sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da spozna obdolženca za
krivega kaznivega dejanja prikrivanja po II. in I. odst. 221. člena
KZ in mu izreče pogojno obsodbo z določeno kaznijo enega meseca
zapora ter preizkusno dobo enega leta, oškodovancu pa naj dosodi
njegov premoženjskopravni zahtevek.
Višji državni tožilec svetnik J. S. je v pisnem mnenju, ki ga je
podal na podlagi določbe II. odst. 445. člena ZKP, predlagal ugoditev
pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb, sodišče druge
stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva
pravilno ugotovilo, na podlagi njih napravilo utemeljene dokazne
zaključke in jih primerno obrazložilo.
Pritožnica neutemeljeno navaja, da dejstva, da je obdolženec mobitel
pridobil od popolnega neznanca, brez polnilca, SIM kartice in listin
o lastništvu in je aparat že kmalu po nabavi prodal naprej,
napotujejo na zaključek, da bi obdolženec moral in mogel vedeti, da
gre za GSM aparat, pridobljen s kaznivim dejanjem. Sodišče druge
stopnje se strinja s sodiščem prve stopnje, da ni mogoče z gotovostjo
dokazati obdolžencu, da je storil kaznivo dejanje. Sodišče prve
stopnje je utemeljeno sledilo zagovoru obdolženca, da je telefon
zamenjal za svojo ročno uro, ki jo je v Nemčiji leta 2000 kupil za
200 DEM, saj tak njegov zagovor ni bil z ničemer izpodbit.
Navsezadnje tega ne izpodbija niti pritožnica in torej sprejema tako
ugotovljeno dejansko stanje. Povsem običajno je, da se telefoni na
črnem trgu preprodajajo brez polnilcev in SIM kartice, saj je splošno
znano, da imajo vsi telefoni iste znamke enake polnilce ne glede na
vrsto telefona, prav tako pa je običajno, da prodajalci obdržijo
svojo SIM kartico zato, da imajo še naprej isto telefonsko številko.
Pogosto se telefoni preprodajajo brez papirjev o lastništvu, saj se
teh papirjev po izteku garancijskega roka nikjer ne potrebuje. Samo
dejstvo, da je obdolženi telefon kupil od neznanca v lokalu, ki ga je
prvič videl, pa sicer je indic, ki pa sam po sebi ni dovolj, da bi
obdolžencu z gotovostjo, ki je potrebna za obsodilno sodbo, lahko
dokazali kaznivo dejanje prikrivanja po II. in I. odst. 221. člena
KZ. Ne gre pa spregledati tudi dejstva, da je obdolženec telefon
prodal naprej za 8.000,00 SIT, torej za manj denarja, kot ga je
kupil, kar ga še dodatno razbremenjuje. Zato je sodišče prve stopnje
pravilno v skladu z načelom in dubio pro reo obdolženca oprostilo
očitanega mu kaznivega dejanja.
Glede na navedeno okrožna državna tožilka s pritožbo ni uspela, zato
je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo
sodišča prve stopnje.