Court dismissed appeal against investigation initiation, ruling evidence suffices for reasonable suspicion without detailed analysis.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana rejected the defense's appeal against the initiation of criminal proceedings initiated by the District Court in Krško. The defense argued the charge description lacked elements of sexual violence and that evidence was insufficient, while the prosecution contended force was evident in the victim's physical reactions and forced movement. The court held that at this procedural stage, the appellate court cannot deeply analyze individual evidence but must only assess if the circumstances presented by the prosecutor and lower court justify a reasonable suspicion of guilt.
Legislator headnote
AI generatedZKP 11. tč. I. odst. 371. člena; The appellate court, when deciding on the justification of suspicion for initiating an investigation, must not and cannot evaluate and deeply analyze individual pieces of evidence, but rather determine if the circumstances known at the time suffice to conclude that a reasonable suspicion exists.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zagovornice obdolženega L. S. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Pri odločanju o utemeljenosti suma pri uvedbi preiskave sodišče
sklepa iz doslej znanih okoliščin, dokazov in podatkov, ki jih je
predložil državni tožilec, ne more in ne sme pa ocenjevati in
poglobljeno analizirati posameznih dokazov.
[OBRAZLOŽITEV]
Ob nestrinjanju preiskovalne sodnice z zahtevo za preiskavo, ki jo je
vložil okrožni državni tožilec dne 17.6.2004 zoper obdolženega
L. S., je senat Okrožnega sodišča v Krškem z izpodbijanim sklepom
uvedel preiskavo.
Proti temu sklepu se je pritožila zagovornica obdolženca zaradi
bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. tč. I. odst. 371.
čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter zaradi zmotne in nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da sodišče druge stopnje
sklep razveljavi in odloči, da se preiskava zoper obdolženca ne
uvede.
Višji državni tožilec svetnik J. S. je v pisnem mnenju, ki ga je
pritožbeno sodišče vročilo obdolžencu in njegovi zagovornici,
predlagal zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica neutemeljeno navaja, da opis kaznivega dejanja ne vsebuje
vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja spolnega nasilja po I. odst.
181. člena KZ, ker ne vsebuje nobene sile ali grožnje z neposrednim
napadom na življenje ali telo niti ne prisile, da bi oškodovanka z
obdolženčeve strani trpela kakšno spolno dejanje. Uporaba sile
obdolženca se kaže v tem, da je oškodovanko tako močno otipaval po
prsih ter spolovilu da je zaradi tega utrpela udarnine in jo med tem
potisnil v garažo, kjer je nadaljeval z otipavanjem, nato pa ga je
oškodovanka uspela s silo rok odriniti od sebe in potisniti iz
garaže. Že sam način storitve, ko je obdolženi oškodovanko otipaval
proti njeni volji, jo potiskal v garažo, nato pa ga je oškodovanka
uspela odriniti od sebe, kažejo na uporabo obdolženčeve sile, zaradi
katere je obdolženka trpela spolno dejanje otipavanja po prsih in
spolovilu. Glede na navedeno so v opisu kaznivega dejanja
konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po I. odst. 181.
člena KZ.
Neutemeljeno pa pritožnica tudi navaja, da zbrani dokazi ne dajejo
podlage za sklep, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil
predmetno kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je na tretji strani
izpodbijanega sklepa navedlo objektivne okoliščine, na podlagi
katerih je, tudi po prepričanju sodišča druge stopnje, sprejemljiv
zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano
kaznivo dejanje. Obstoj utemeljenosti suma se namreč sklepa iz doslej
znanih okoliščin, ki izhajajo iz dokazov in podatkov, ki jih je
predložil državni tožilec in ki jih je navedlo sodišče prve stopnje,
senat pa teh dokazov v tej fazi kazenskega postopka ne more
ocenjevati in poglobljeno analizirati temveč le oceniti, ali so
takšni, da zadoščajo za sklepanje o obstoju utemeljenega suma
obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Senat se je pri tem oprl na
oškodovankivo ovadbo, zato so neutemeljena pritožbena navajanja, da
oškodovankina izpovedba (saj še sploh ni bila zaslišana) ni
verodostojna. Tudi obvestilo o telesni poškodbi oškodovanke na
intimnih delih telesa, ki ga je izdal splošni zdravnik, je v tej fazi
potrebno upoštevati kot vsak drug dokaz, če bo potrebno (oz. če bodo
to zahtevale stranke), pa bo preiskovalni sodnik lahko že v preiskavi
tudi odredil ustrezno izvedenstvo.
Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženčeve
zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno (402/III ZKP).