Threatening safety charge dismissed because vague statements lack objective elements linking to defendant's conduct.
Legislator summary
AI generatedThe District Court in Ljubljana rejected the prosecution's indictment for threatening safety due to insufficient objective elements in the alleged threat. The prosecution argued that the defendant's statement implied a serious danger, but the court found the words merely expressed regret without objective potential to harm life or body. Consequently, the appeal by the prosecutor's assistant was dismissed as the statement failed to meet the legal threshold for a criminal threat.
Legislator headnote
AI generatedArticle 137 of the Criminal Procedure Act; Article 109 of the Criminal Code: A threat constitutes a crime only if it objectively endangers life or body and is linked to the accused's conduct, not merely expressing regret or hypothetical harm.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba pomočnice državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO] Opis kaznivega dejanja ogrožanja varnosti mora vsebovati vse objektivne elemente, ki pa morajo biti tudi povezani z osumljenčevim ravnanjem ali opustitvijo. Samo zatrjevanje, "da se bo ošk. nekaj zgodilo za kar mu bo žal" pa teh elementov ne vsebuje in tudi ne pomeni, da bo tisto ker se bo zgodilo posledica storitve ali opustitve osumljenca.
[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Litiji na podlagi 437. člena v zvezi s 1. točko I. odstavka 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog. Zoper navedeni sklep se je pritožila pomočnica okrožne državne tožilke, zaradi kršitve kazenskega zakona in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in obtožni predlog vrne sodišču prve stopnje v sojenje. Pritožba ni utemeljena. Nesprejemljivo je zatrjevanje pritožnice, da obtožni predlog vsebuje vse znake očitanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da izrečene besede, ki naj bi jih obdolženi A.
D. izrekel Z. R. po telefonu: "da se mu bo nekaj zgodilo, za kar mu bo hudo žal" objektivno ne pomenijo resne grožnje. Grožnja storilca mora biti resna in objektivno možna, da doseže ogroženost drugega. Pri tem mora biti sredstvo s katerim storilec grozi sposobno, da se z njim lahko drugemu dejansko ogrozi življenje ali telo. Zatrjevanje, da se bo oškodovancu nekaj zgodilo, za kar mu bo hudo žal, pa tega ne pomeni. Iz takšne izjave ne izhaja niti, da bi dogodek, ki se naj bi zgodil, bil lahko v sferi samega obdolženca. Zatrjevanje pritožnika, da se je oškodovanec počutil ogroženega, saj je dejanje tudi prijavil, ni pa navedel, zakaj se čuti ogroženega iz razloga, ker o tem nihče ni vprašal, pa ni tista okoliščina ali dejstvo, ki bi kazala na to, da gre za resno in objektivno grožnjo.
Zatrjevanje, da se bo nekaj nekomu zgodilo ne pomeni, da se bo to zgodilo zaradi ravnanja ali opustitve obdolženega pa tudi ne, da bo to kar se bo zgodilo, kaj takega, kar bi pomenilo napad na življenje ali telo oškodovanca, čeprav bi mu bilo lahko zaradi tega kar bi se lahko zgodilo (oškodovancu) tudi žal. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo pomočnice okrožne državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.