Court dismisses appeal against enforcement order against a dissolved company's director for unpaid debts.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the defendant's appeal, upholding the first-instance judgment that she must pay enforcement costs. The defendant, a former director of a dissolved company, argued she was merely a figurehead while her father acted as the actual manager. The court ruled that by resigning without exercising control over the company's operations and debt formation, she failed to meet the criteria for an inactive shareholder under the relevant constitutional decision. Consequently, she remains liable for the company's debts incurred during her tenure as director.
Legislator headnote
AI generated4. odstavek 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij; 394. člen Zakona o gospodarskih družbah: A shareholder of a dissolved company is liable for its debts unless they can prove they were not an active shareholder as defined by the Constitutional Court's decision U I 135/00, which requires demonstrating lack of influence on management and debt creation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnica krije sama svoje pritožbenega stroške.
[JEDRO]
Družbenik, ki je bil direktor družbe izbrisane iz registra na podlagi
ZFPPod, ki je opustil izvrševanje svoje funkcije poslovodstva in ni
kontroliral vodenja poslov in nastanek obveznosti, se ne more
sklicevati, da ni imel vpliva na poslovanje družbe in nastanek
obveznosti, zato ima status aktivnega družbenika v smislu odločbe
Ustavnega sodišča U I 135/00.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovor
dolžnice T. K. zoper sklep o izvršbi, opr. št. Ig 2000/08813 z dne
9.3.2004 zavrne. Dolžnici je naložilo, da je dolžna upniku povrniti
nadaljnje izvršilne stroške v znesku 29.620,80 SIT s pripadajočimi
obrestmi.
Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo dolžnica T.
K. iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, v kateri
predlaga, da se ugovoru ugodi in predlog za nadaljevanje izvršbe
zoper dolžnico T. K. zavrne. V pritožbi navaja, da je bil dejanski
lastnik in direktor izbrisane družbe K. d.o.o. njen očim R.
D. On je pritožnici in ostalim družbenikom zagotovil, da bo za vse
posle skrbel sam in da njih ne bo obremenjeval z ničemer. Dolžnica
je bila takrat stara 22 let in mu je verjela ter zaupala. Njeno
imenovanje na mesto direktorja je bilo le formalno. Vsa pooblastila
je prepustila očimu. R. D. je sklepal vse pogodbe, podpisoval
naročilnice in dobavnice in samostojno posloval s sredstvi družbe.
To bi lahko potrdil tudi upnik, če se ga zasliši na sodišču.
Dolžnica na poslovanje družbe ni mogla vplivati, zlasti pa ne na
njeno finančno poslovanje.
Pritožba ni utemeljena.
Za obveznosti družbe izbrisane iz registra na podlagi Zakona o
finančnem poslovanju podjetij odgovarjajo družbeniki (4. odstavek
27. člena Zakona o finačnem poslovanju v zvezi s 394. členom Zakona
o gospodarskih družbah), razen če dokažejo, da niso bili aktivni
družbeniki v smislu odločbe Ustavnega sodišča U I 135/00.
Pri tem se presoja:
-kakšen vpliv je imel družbenik na poslovodstvo in njegovo
sodelovanje pri tem;
- kakšna je bila njegova stopnja vključenosti v gospodarjenje
družbe;
- koliko je bil seznanjen z gospodarjenjem družbe;
- kakšen je bil interes družbenika za sodelovanje v družbi;
- ali so obveznosti nastale, ko je bil še družbenik izbrisane
družbe.
Presoja se torej, koliko je posamezni družbenik osebno prispeval
(tudi z opustitvami dolžnega ravnanja) oziroma kolikšen je bil njegov
vpliv na poslovanje družbe in na nastanek obveznosti družbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo:
- da je bila pritožnica edina ustanoviteljica družbe K. d.o.o. (v
letu 1992), šele v letu 1994 so se ji pridružili ostali trije
družbeniki;
- da je bila pritožnica v sodnem registru ves čas obstoja družbe
formalno navedena kot edini zakoniti zastopnik družbe, čeprav
iz sklepa skupščine družbe izhaja, da je bila razrešena te
funkcije dne 23.7.1998;
- da je obveznost, ki se izterjuje v tem postopku, nastala v letu
1996, torej v času, ko je bila pritožnica direktor te družbe.
Na podlagi teh dejstev je pravilno zaključilo, da je pritožnico T.
K. šteti kot aktivno družbenico družbe K. d.o.o. v smislu citirane
ustavne odločbe in da zato odgovarja za obveznosti družbe in je
utemeljeno zavrnjen njen ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe
zoper njo.
S pritožbenimi navedbami, da je bil dejanski direktor družbe njen
očim, ki je zagotovil, da bo za vse poskrbel sam, da mu je zato
prepustila vsa pooblastila in je zato on samostojno posloval s
sredstvi, da je bil edini podpisnik na žiro računu in da je on
sklepal vse posle, se pritožnica ne more rešiti svoje odgovornosti
aktivne družbenice družbe K. d.o.o.. Ravno s svojimi navedbami
potrjuje obstoj njene odgovornosti, saj je opustila dolžnost
poslovodenja družbe. Če je vodenje družbe prenesla na drugo osebo,
bi morala opravljati vsaj kontrolno funkcijo nad dejanji te osebe.
Njeno sklicevanje na mladost in sorodstveno zvezo, ni upoštevno. Z
opustitvijo dolžnega ravnanja, ko ni kontrolirala vodenje poslov in
nastanek obveznosti družbe, kot direktor pa je bila to dolžna, sedaj
ne more zatrjevati, da ni imela vpliva na poslovanje družbe in
nastanek obveznosti družbe.
Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da je dejansko stanje, na
podlagi katerega je sodišče ugotovilo, da je bila tožnica aktivni
družbenik družbe K. d.o.o., zmotno ugotovljeno. Pritožbeni razlog ni
podan. Pritožbo je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve
stopnje.
Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje
pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP in 38.
členom ZIZ).