Appeal allowed; court must transfer collateral property security request to competent registry court if main request fails.
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Ljubljana partially allowed the creditor's appeal against the first-instance court's rejection of a joint mortgage registration. The creditor argued that rejecting the collateral property request solely because the main property request failed violated the Land Register Act, as no specific law links the two. The court agreed, ruling that when conditions for the main mortgage are unmet, the request for the collateral property must be transferred to the competent local registry court rather than rejected outright. Consequently, the first-instance decision regarding the collateral property was revoked, and the case was remanded for proper handling.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o zemljiški knjigi (ZZK): When conditions for registering a joint mortgage on a main property are not met, the court cannot reject the request for registration on a collateral property; instead, it must transfer the request to the competent local registry court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje glede nepremičnine
vl. št. k.o. K., last dolžnika, razveljavi ter se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v tem obsegu v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Kadar ni pogojev za vknjižbo skupne hipoteke pri navedeni glavni
nepremičnini, sodišče ne sme zavrniti take vknjižbe tudi za naslednjo
navedeno nepremičnino, za katero ni krajevno pristojno isto
zemljiškoknjižno sodišče, ampak le pošlje pravnomočno zavrnjen
predlog za vknjižbo skupne hipoteke pri glavni nepremičnini, skupaj z
upnikovim predlogom, krajevno pristojnemu sodišču.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Domžalah je zavrnilo predlog upnika za zavarovanje
denarne terjatve s skupno zastavno pravico na nepremičnini, vpisani
kot z.k. telo II v vl. št. k.o. M., last dolžnika do 1/2 kot glavnem
vložku ter na napremičnini vl. št. k.o. K., last dolžnika do 1/1 kot
stranskem vložku.
Zoper sklep se je pritožil upnik zaradi bistvene kršitve določb
postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne in
nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sklep izpodbija v delu, ki
se nanaša na vl. št. k.o. K. Nasprotuje zaključku, da je zaradi
nemožnosti vpisa zastavne pravice na vl. št. k.o. M. kot glavnem
vložku, potrebno zavrniti tudi predlog, ki se nanaša na
nepremičnino, ki jo je upnik označil kot stranski vložek. Zakon o
izvršbi in zavarovanju (ZIZ) niti Stvarnopravni zakonik (SPZ) nimata
določb, ki bi posebej določale postopek glede navedbe glavne in
stranskih nepremičnin kot pogoj za dovolitev zavarovanja. Izvršilno
sodišče bi moralo pri odločitvi smiselno upoštevati določbo 163. in
166. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK). Ker ni tako postopalo, je
izpodbijani sklep glede vl. št. k.o. K. nezakonit in predlaga, da
se razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni pogojev za ugoditev predlogu
upnika za zavarovanje denarne terjatve s skupno zastavno pravico na
nepremičnini vpisani kot z.k. telo II v vl. št. k.o. M., last
dolžnika do 1/2 kot glavnem vložku. Glede na določbo 2. odstavka
163. člena ZZK-1 pa se v takih primerih šteje, da predlog upnika
obsega podrejen zahtevek za vknjižbo skupne hipoteke pri
nepremičnini, ki je v predlogu navedena kot slednja. Zmotno je zato
stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker zavarovanje na glavnem
vložku št. k.o. M. ni mogoče, ni pogojev za vknjižbo zastavne
pravice tudi za v predlogu navedeni stranski vložek št. k.o. K..
Ker se upnik zoper zavrnitev njegovega predloga za zavarovanje
denarne terjatve s skupno zastavno pravico na nepremičnini, vpisani
kot z.k. telo II v vl. št. k.o. M. kot glavnem vložku, ni pritožil,
bo zato v danem primeru moralo sodišče prve stopnje ravnati po
določbi 2. odstavka 166. člena in odstopiti predlog sedaj krajevno
pristojnemu zemljiško- knjižnemu sodišču v Kočevju, ki je pristojno
za nepremičnine vpisane v k.o. K. Le-to bo moralo odločiti samo še o
podrejenem zahtevku za vknjižbo hipoteke pri nepremičnini vl. št.
k.o. K, ki je navedena kot zadnja. Če bo ugotovilo, da so izpolnjene
procesne predpostavke za odločanje ter pogoji za dovolitev vpisa, pa
bo dovolilo vpis v delu, ki se nanaša na vknjižbo hipoteke pri tej
nepremičnini, v ostalem delu, glede zaznambe skupne hipoteke, pa bo
predlog zavrnilo, kot je to določeno v 3. odstavku 167. člena ZZK-1.
Ker je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami 163. in 166.
člena ZZK-1 predlog za zastavno pravico pri vl. št. k.o. K.
preuranjeno zavrnilo, poleg tega pa je o tem odločalo tudi kljub
svoji krajevni nepristojnosti (242. člen ZIZ) v tej fazi postopka, je
pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve
stopnje v izpodbijanem delu glede nepremičnine vl. št. k.o. K.
razveljavilo ter vrača zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji
postopek. Le-to bo moralo glede na zgoraj povedano, ker gre za
pravnomočno odločitev glede nepremičnine vl. št. k.o. M., upnikov
predlog odstopiti sedaj krajevno pristojnemu sodišču v Kočevju.