Appeal dismissed; distinct acts of interference prevent execution under prior title per ZIZ 229.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first instance court's rejection of a new execution request based on a prior enforcement title. The creditor argued that a new obstruction of possession occurred, but the court found the new act differed significantly from the previous one in its specific means and legal characterization. Consequently, the court ruled that the statutory requirement for a substantially similar act under the Enforcement Act was not met, rendering the new execution inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju 229. člen; Ponovno motenje posesti zahteva bistveno enako naravo dejanja kot prejšnje motenje, drugače ni podlage za izvršbo na podlagi prejšnjega naslova.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Ker je novo motilno ravnanje bistveno različno od motilnega ravnanja,
ugotovljenega v izvršilnem naslovu, upnik ne more predlagati izvršbe
za novo motilno ravnanje na podlagi prejšnjega izvršilnega naslova.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za
izvršbo, vložen zaradi ponovnega motenja posesti in to iz razloga,
ker motilno dejanje ni bilo storjeno na isti ali podoben način.
Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo upnik iz razloga
zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb
postopka, v kateri predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in
zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja,
da je z izvršilnim naslovom, to je sklepom Okrajnega sodišča v
Ljubljani, opr. št. dolžnikoma naloženo, da morata odstraniti na
dovozu do stanovanjske hiše S. 100 zabite kotne profile, v bodoče pa
jima je bilo prepovedano s takšnimi ali podobnimi dejanji posegati v
upnikovo neposredno posest nepremičnine parc. št. k.o. S. Dne
13.1.2004 pa sta dolžnika upniku ponovno preprečila dostop do
njegove stanovanjske hiše in sicer tako, da sta zaprla pot na
upnikovo parcelo ter tako preprečila izgradnjo vodovodnega
priključka. Dejanje 23.1.2004 se od dejanja v izvršilnem naslovu
razlikuje zgolj po sredstvu, s katerim je bilo motilno ravnanje
storjeno. V izvršilnem dejanju je bilo motilno dejanje storjeno z
zabijanjem količkov, dne 23.1.2004 pa s parkiranjem dostavnega
avtomobila, vsebina in cilj motenja pa je bil isti. Ne drži tako
ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta dolžnika motila upnika tako,
da tretjemu nista dovolila izvedbo vodovodnega priključka. Sodišče
prve stopnje je s tem, ko je ugotovilo, da je upnik moten v posesti,
da pa se motitveno dejanje bistveno razlikuje od motitvenega
ravnanja iz izvršilnega naslova, storilo bistveno kršitev postopka
iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je s takšno
ugotovitvijo sama s sabo v nasprotju.
Pritožba ni utemeljena.
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da se dejanje dolžnika 23.1.2004
bistveno razlikuje od motilnega ravnanja, ugotovljenega v izvršilnem
naslovu, je točna. S tem, ko je ugotovilo, da je bilo motilno
ravnanje storjeno dne 23.1.2004 bistveno različno od motilnega
ravnanja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu, je zgolj utemeljilo, da
ni enega od pogojev, določenih v 229. členu Zakona o izvršbi in
zavarovanju, na podlagi katerega se lahko ob ponovnem motenju
posesti dovoli izvršba na podlagi že prej izdanega izvršilnega
naslova; in to pogoja, da se novo motilno ravnanje bistveno ne
razlikuje od prejšnjega motilnega ravnanja. Pritožba zato nima prav,
da je takšna ugotovitev sama s sabo v nasprotju in da je s tem
podana bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339.
člena ZPP.
Predmet motilnega ravnanja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu je, da
sta dolžnika motila upnika v posesti dostopa poti do hiše na tak
način, da sta na dovozno pot zabila železne količke. V dejanju
23.1.2004 pa ni šlo za preprečitev dostopa po dovozni poti, pač pa za
preprečitev zgraditve vodovodnega priključka. To jasno izhaja iz
postavljenega zahtevka v izvršilnem predlogu. Vsekakor gre za dve
kvalitativno različni dejanji, ki se v bistvenih okoliščinah ne
pokrivata. V določilu 229. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju zato
ni podlage za dovolitev predlagane izvršbe. Pritožbo upnika je bilo
zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365.
člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).