Debtor's appeal dismissed because fee calculation only involves creditor and executor, not the debtor.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe second-instance court dismissed the debtor's appeal against the first-instance judgment regarding the calculation of execution fees. The debtor argued that the debt was non-existent and thus execution costs were unjustified, but the court found the appeal inadmissible. The court ruled that the fee calculation process strictly regulates the relationship between the creditor and the executor, granting the debtor no standing to challenge this specific calculation.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 38. člen 2. odstavek; Zakon o postopku pri izvrševalnih postopkih (ZPP) 343. člen 1. in 3. odstavek: In proceedings for the calculation of execution fees, only the creditor and the executor have the right to appeal, as the debtor lacks legal interest in challenging the calculation of these specific costs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se z a v r ž e .
[JEDRO]
Pri obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja pa gre za poslovanje le med izvršiteljem in upnikom, zato imata pravico do pritožbe le onadva.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: pod točko I. ugotovilo, da je izvršitelj F.S. iz K., upravičen do plačila v višini 113.867,40 SIT in pod točko II., da je upnik dolžan v roku osmih dni izvršitelju plačati znesek 73.867,40 SIT.
Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep v celoti razveljavi. V pritožbi navaja, da dolžnik upniku ni ničesar dolžan, zaradi česar so tudi izvršilni stroški neutemeljeni.
Pritožba dolžnika ni dovoljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom v obravnavani zadevi odločilo v skladu z 2. odst. 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na zahtevo upnika, ki ni soglašal z obračunom plačila za delo in stroškov izvršitelja. S citirano zakonsko določbo pa je urejeno obračunavanje stroškov izvršitelja. Pri obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja pa gre za poslovanje le med izvršiteljem in upnikom. Izvršitelj je namreč po opravljenih neposrednih dejanjih upravičen upniku osebno vročiti obračun.
Če upnik s tem obračunom ne soglaša pa lahko v 8-ih dneh po prejemu obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. Ker se dejansko s tem sklepom ureja le razmerje med upnikom in izvršiteljem, imata pravico do pritožbe le onadva. Zato dolžnik po mnenju pritožbenega sodišča v takem primeru sploh nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. To pa tudi pomeni, da je v obravnavanem primeru njegova pritožba nedovoljena in jo je zato pritožbeno sodišče kot tako zavrglo. Res je sicer, da načeloma v končni fazi tudi te stroške, glede na določilo 5. odst. 38.
člena ZIZ nosi dolžnik vendar mora o tem sodišče odločiti, s posebnim sklepom, zoper katerega pa ima pravico do pritožbe tudi dolžnik. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika v skladu z določili 366. člena v zvezi z 352. in 1. in 3. odst. 343. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ zavrglo.