Court dismisses appeal against costs order due to lack of specific cost schedule preventing review.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court set aside the first-instance judgment ordering the defendant to pay execution costs because the specific cost schedule was missing. The defendant argued she could not verify the amount due without the document, which the court confirmed was not attached to the proceedings. Consequently, the court ruled that the defendant's right to know the exact costs and verify the decision was violated, necessitating a retrial.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 366. člen; Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen: A judgment ordering payment of costs is void if it fails to attach the specific cost schedule, thereby depriving the liable party of the ability to verify the amount and the legality of the decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi dolžnice se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
Dolžnica, kateri so se stroški naložili, ima pravico da izve za kakšne stroške gre in v kakšni višini so priznani ter da ima tako tudi sama možnost preveriti utemeljenost take sodne odločitve.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora dolžnica upniku v osmih dneh povrniti 103.409,23 SIT stroškov izvršilnega postopka. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je upnik pravočasno zahteval povrnitev stroškov v obsegu, ki je razviden iz specificiranega stroškovnika ter da so bili stroški, razvidni iz izreka sklepa potrebni za izvršbo. Zato jih je sodišče naložilo dolžniku, da jih povrne upniku.
Zoper ta sklep se je pritožila dolžnica, ki v pritožbi navaja, da sploh ne ve kakšne stroške mora povrniti. Opozarja, da specificiranega stroškovnika ni dobila. Sicer pa pritožbi še prilaga sporazum, iz katerega je razviden dogovor dosežen med strankama, ki izdaje takega sklepa, po njenih navedbah, ne opravičuje.
Pritožba dolžnice je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da ima pritožba prav, ko smiselno opozarja, da ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih. V izreku izpodbijanega sklepa je namreč sodišče dolžnici naložilo, da povrne kar 103.409,23 SIT stroškov izvršilnega postopka upniku, pri čemer naj bi bili ti stroški razvidni iz specificiranega stroškovnika.
Ker pa ta specificirani stroškovnik, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, izpodbijanemu sklepu ni bil niti priložen, saj ga tudi v spisovnih podatkih ni in se je že izvršitelj nanj zgolj skliceval, ne da bi ga sploh predložil, je moralo pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi dolžnice ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti. Povsem logično in razumljivo in nenazadnje tudi v skladu z veljavnimi predpisi je, da ima dolžnica, kateri so se stroški naložili, pravico da izve za kakšne stroške gre in v kakšni višini so priznani ter da ima tako tudi sama možnost preveriti utemeljenost take sodne odločitve.
Ker pa obrazložitev izpodbijanega sklepa takega preizkusa ne omogoča, je iz navedenih razlogov moralo pritožbeno sodišče odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).