Appeal dismissed because final judgment precludes proving claim validity for interim order extension.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's refusal to extend a provisional order. The appellant argued that the first court incorrectly applied land law, yet the appeal court held that a final judgment precludes any further discussion of the claim's validity. Consequently, the fundamental prerequisite for extending a provisional order was no longer met, leading to the rejection of the request.
Legislator headnote
AI generated272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; When a claim has been finally rejected, the prerequisite of probable proof of the claim ceases to exist, thereby precluding the extension of a provisional order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker je tožbeni zahtevek tožeče stranke pravnomočno zavrnjen, ni mogoče več govoriti o verjetnem izkazu terjatve. Zato temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe ni več podana, zato tudi pogojev za podaljšanje veljavnosti začasne odredbe več ni.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za podaljšanje veljavnosti začasne odredbe.
Zoper sklep se je tožeča stranka pritožila. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi tako ugodi, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za podaljšanje veljavnosti začasne odredbe ugodi in se ta podaljša ter velja še 30 dni po vročitvi odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o reviziji, vloženi zoper sodbo Višjega sodišča v opr.št. I Cp z dne 16.03.2005, ki jo je vložila tožeča stranka, podrejeno sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.
Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da terjatev tožeče stranke ni verjetno izkazana. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku namreč ugodilo, pritožbeno sodišče je sicer razsodilo drugače, iz razloga drugačnega razumevanja materialnopravnih določb Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. To pa ne pomeni, da terjatev tožeče stranke ni verjetno izkazana. V nadaljevanju razlaga, zakaj meni, da materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno. Opozarja, da bo o reviziji odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Opozarja, še, da drugih sredstev zavarovanja tožeča stranka nima. S predlagano izdajo začasne odredbe ne bo toženi stranki nastala nobena škoda, na drugi strani bi tožeča stranka brez podaljšanja začasne odredbe lahko utrpela nenadomestljivo škodo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu. Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je verjeten izkaz obstoja terjatve (272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju). Ker je tožbeni zahtevek tožeče stranke, kot sama opozarja v pritožbi, pravnomočno zavrnjen, ni mogoče več govoriti o verjetnem izkazu terjatve. Zato temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe ni več podana, zato tudi pogojev za podaljšanje veljavnosti začasne odredbe, ki jo je sodišče prve stopnje dne 14.10.2002 izdalo, trajala pa je še 30 dni po pravnomočnem zaključku pravde, več ni. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna in pritožba neutemeljena že iz zgoraj navedenega razloga. Zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in ker tudi uradoma upoštevnih kršitev določb pravdnega postopka (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ni zasledilo, potrdilo prvostopenjski sklep (2. tč. 365. čl. ZPP).