Supreme Court dismisses appeal, ruling child's lost support is their own damage, not parents'.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's appeal against a second-instance judgment awarding alimony arrears to minor plaintiffs. The defendant argued that the deceased father's contribution to the children's support was unproven and that the children suffered no loss since they were supported. The court held that the lost contribution constitutes the children's own damage, not their parents', and that appellate courts cannot re-evaluate factual findings on support contributions.
Legislator headnote
AI generated385. člen ZPP; 194. člen ZOR: Lost support contributions are the children's own damage, not the parents', and appellate courts cannot re-examine factual findings on support contributions.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Izpadli prispevek za preživljanje mladoletnih tožnikov je njihova škoda in ne škoda njihovih staršev.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec ml. tožniku D. S. za čas od 6.8.1988 do 10.6.1990 plačati znesek 19.000,00 SIT, za čas od 10.6.1990 do 5.11.1991 mesečno 1.500,00 SIT, od 5.11.1991 do 7.1.1993 mesečno 3.000,00 SIT, od tedaj dalje pa mesečno 4.000,00 SIT odškodninske rente. Ml. A. S. pa je za čas od 6.8.1988 do 10.6.1990 dolžan plačati prav tako znesek 19.000,00 SIT, za čas od 10.6.1990 do 5.11.1991 mesečno 1.400,00 SIT, od 5.11.1991 do 7.1.1993 mesečno 2.000,00 SIT, od tedaj dalje pa mesečno 3.000,00 SIT prav tako odškodninske rente. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in prvostopno sodbo potrdilo.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložil revizijo toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da je nedokazana ugotovitev v izpodbijanih sodbah, da je pokojni oče tožnikov prispeval za njuno preživljanje enakovredno z materjo. Sodišči tudi nista ugotavljali, koliko je pokojni porabil za lastno preživljanje. Pokojni namreč ne bi mogel kriti niti lastnih življenjskih potreb. Le konkretni izračun bi lahko pripeljal do pravilne uporabe 2. odstavka 194. člena ZOR. Trdi še, da mladoletna tožnika nimata pravice do odškodnine za izpadlo preživljanje za nazaj, saj sta bila preživljana in nista trpela nobene škode. Zato toženec predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi spremeni tako, da tožbeni zahtevek mladoletnih tožnikov zavrne, podrejeno pa obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (390. člen zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
Revizija ni utemeljena.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je izpodbijanje dejanskega stanja na revizijski stopnji prepovedano (3. odstavek 385. člena ZPP). Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, kolikšen bi bil najmanjši prispevek pokojnega k preživljanju svojih otrok. Kolikšen je ta znesek, je dejansko vprašanje in ga zato revizijsko sodišče ne sme več preizkušati. Ob takšni ugotovitvi pa ni več pomembno, koliko bi pokojni porabil za svoje lastno preživljanje. Če pa je tako, sta sodišči tudi pravilno uporabili 2. odstavek 194. člena zakona o obligacijskih razmerjih.
Sodišči prve in druge stopnje pa tudi nista zmotno uporabili materialnega prava, ko sta izpadli prispevek za preživljanje mladoletnih tožnikov za čas do vložitve tožbe prisodili njima. Gre za njuno škodo, saj ni bilo ne zatrjevano ne dokazano, da je to škodo povrnil nekdo drug.
Ker torej sodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili materialnega prava in ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo kršitev ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (10. točka 2. odstavka 354. člena ZPP), drugih kršitev ZPP pa revident ni opredeljeno navedel, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).