Appeal dismissed; failure to attend hearing constitutes withdrawal of claim under labor law.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker tožeča stranka ni pristopila na poravnalni narok in prvi

narok na glavno obravnavo, je sodišče pravilno štelo, da je tožbo

umaknila. Sklicevanje tožeče stranke, da 15 minuta zamuda pri

pristopu na narok še opravičljiva, sploh v delovnih sporih, ko

gre za presojo zakonitosti odpovedi PZ, ni odločilno. Zamuda pri

pristopu na narok je nastala izključno v sferi tožeče stranke,

zato ta sama nosi posledice zamude.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo tožbo za

umaknjeno in v sporu postopek ustavilo. Ugotovilo je, da tožnik

kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil na poravnalni in prvi

narok za glavno obravnavo.

Tožnik se je pritožil zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po

določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l.

RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 1. odst. 19. čl.

Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št.

2/04) uporablja tudi v postopku v delovnih in socialnih sporih.

Navaja, da se je v obravnavani zadevi njegov pooblaščenec

nameraval udeležiti naroka, ki je bil razpisan dne 11.5.2005 ob

10. uri, vendar je zamudil. Ko je ob 10.15 uri prišel na sodišče,

je ugotovil, da so bila vrata razpravne dvorane že zaklenjena in

očitno narok že zaključen, kar je ugotovil kasneje. Ne zanika, da

na narok ne bi bil pravilno vabljen in opozorjen na pravne

posledice izostanka. Vendar je po njegovem 15 minutna zamuda

pristopa na narok še lahko opravičljiva zamuda, ki se lahko zgodi

vsakomur, saj zadnji trenutek ne najdeš parkirnega mesta, zgodi

pa se lahko tudi v drugih primerih, ko gre za gnečo oz. množico

ljudi na javnih prostorih oz. ob vhodih v stavbe. Sodišče prve

stopnje bi lahko navedeni čas z obravnavanjem zadeve počakalo in

se tako dejansko prepričalo, če bo na narok pristopil ali ne.

Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in

izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega

izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve

določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst.

350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je

ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo.

Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot izdanim sklepom

tudi ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere

opozarja pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče

paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožnikove

pritožbene navedbe še odgovarja.

Pravna podlaga za odločitev v zadevi je urejena v določbi 28. čl.

ZDSS-1, ki opredeljuje posledice izostanka strank z naroka. V

skladu z določbo 2. odst. 28. čl. se v primeru, če na poravnalni

narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča

stranka, šteje, da je umaknila tožbo.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje za dan 11.5.2005 ob

10.00 uri razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno

obravnavo, na katerega je vabilo stranke, ki jih je opozorilo na

posledice izostanka z naroka. Vendar je ob oklicu zadeve na

razpisani dan ugotovilo, da s strani tožeče stranke pravilno

vabljena tožnik in njegov pooblaščenec nista pristopila. Zato je

sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopalo v skladu z določbo

2. odst. 28. čl. ZDSS-1 in v zadevi štelo tožbo za umaknjeno.

Neutemeljena je pritožba, da bi moralo sodišče počakati z

obravnavanjem, dokler tožnik in pooblaščenec na narok ne bi

pristopila. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je takšno

pritožbeno sklicevanje povsem brezpredmetno. Sodišče prve stopnje

ni imelo nikakršnih razlogov, da bi po oklicu zadeve v nedogled

čakalo prihod stranke na sodišče. Glede tega je potrebno

poudariti, da so stranke dolžne spoštovati red in disciplino, ki

se nanaša na njihovo pravočasno udeležbo na narokih. Poleg tega

na drugačno presojo ne vpliva v pritožbi zatrjevano dejstvo o

nastali gneči na cestah in zasedenost parkirnih mest, saj morajo

stranke na tovrstne prometne zastoje računati oz. jih ustrezno

predhodno predvideti, če se v mesto pripeljejo z avtomobilom,

zaradi česar gre pri nastali časovni zamudi za okoliščino na

njihovi strani, ki se v ničemer ne more pripisati postopanju

sodišča.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo

sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).