Appeal allowed; first-instance court wrongly identified parties and dismissed valid collective labor dispute claim.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišče prve stopnje se

razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje s tem, da se

opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

V predlogu sindikata dejavnosti, ki je podpisnik KP (kot

predstavnik delojemalcev) za ugotovitev neskladnosti razlage KP z

zakonom, sta lahko nasprotna udeleženca podpisnika KP (pogodbeni

stranki kot predstavnika delojemalcev), katere skladnost (oz.

skladnost razlage KP s strani Komisije za razlago KP) z zakonom

se presoja. ZDSS v 45. členu določa, da je udeleženec v postopku

organ ali organizacija, proti kateri je predlog vložen, v razlagi

46. člena ZDSS pa, da se vsi podpisniki KP lahko udeležijo

postopka v zvezi s sporom o veljavnosti, skadnosti, zakonitosti

ali izvrševanju KP, ne glede na to, kako predlagatej označi

nasprotnega udeleženca. To pomeni, da sta sopodpisnika KP

udeleženca kolektivnega delovnega spora v materialnem pomenu, saj

sta nosilca pravic in obveznosti iz KP. Zato ju je predlagatelj

pravilno navedel kot nasprotna udeleženca in je zmotno stališče,

da bi morala biti nasprotni udeleženec Komisija za razlago KP, ki

je sprejela sporno razlago.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani

zavrglo predlog, da se ugotovi, da razlaga o uporabi Kolektivne

pogodbe za lesarstvo Slovenije v zvezi z uveljavitvijo Zakona o

delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/02) z dne 1.12.2003 ni

veljavna; nadalje je tožena stranka dolžna tožeči stranki

povrniti pravdne stroške v višini sodnih taks po odmeri sodišča

ter druge priglašene stroške, skupaj z zakonitimi obrestmi, ki

tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pa do plačila,

vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Nadalje je sodišče prve

stopnje odločilo, da predlagatelj sam krije svoje stroške

postopka.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj zaradi zmotne

uporabe materialnega prava, smiselno pa tudi zaradi bistvene

kršitve določb postopka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje zmotno ni uporabilo določbe 6. čl. ZDSS in

tudi zmotno ne materialnega prava in je izpodbijani sklep

obrazložilo, da prvostopenjsko sodišče v nasprotju z

utemeljitvijo pritožbenega sodišča ugotavlja, da določilo 6. čl.

ZDSS sploh ne predvideva predmetnega kolektivnega spora. Hkrati

obrazlaga, da v nasprotju s pritožbenim sodiščem prvostopenjsko

sodišče ocenjuje, da je predmetni spor nesmiseln, ker je naperjen

zoper razlago Komisije, ki sta jo stranki priznali in vanjo

imenovali vsak svojega člana. Zato tudi meni, da predlagatelji ne

morejo biti v sporu z udeležencem ampak s Komisijo, ki po mnenju

sodišča ne more biti stranka v postopku. Nadalje obrazlaga, da po

eni strani predlog ni smiseln, po drugi strani pa je naperjen

zoper udeleženca, ki ne more biti stranka v postopku in je zato

predlog za ugotovitev neveljavnosti razlage Komisije za razlago

Kolektivne pogodbe za lesarstvo moralo zavreči.

Predlagatelj v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje z

izpodbijanim sklepom že drugič zavrglo njegov predlog in je

prvostopenjsko sodišče na naroku zavzemalo enaka stališča, kot v

izpodbijanem sklepu v smislu, da pritožbeno sodišče ni imelo

prav. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da sklep ni bil

izdan dlje časa zaradi bolezenske odsotnosti predsedujočega

senata. Po prepričanju predlagatelja na ta način spor ne bo rešen

v doglednem času. Za pritožnika je pomemben judikat, ne glede na

to, kako bo razsojeno v zadevi. Istočasno pritožnik predlaga, da

se zadeva vrne v ponovno sojenje, vendar drugemu senatu, saj

glede na stališče prvostopenjskega sodišča v zadevi ne pričakuje

hitre obravnave in razsoje v tem sporu v morebiti ponovem

postopku. Predlagatelj, upoštevaje stališče višjega sodišča, ne

soglaša z zavrženjem in razlogi zavrženja ter meni, da je sodišče

imelo dovolj argumentov in pravne podlage, da v tem sporu razsodi

glede pravne pravilnosti oz. veljavnosti razlage Komisije za

razlago. Pritožnik vztraja, da razlaga Komisije za razlago

kolektivne pogodbe ni skladna glede na določbe ZDR. Podrobneje se

je predlagatelj izrekel doslej že v svojih vlogah.

Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze, upoštevalo navedbe

vseh udeležencev pred sodiščem prve stopnje in najprej

pripominja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo in tudi ne

obrazložilo, zakaj ni upoštevalo skrčenega zahtevka predloga

predlagatelja in sicer, da sodišče ugotovi in izda sodbo, s

katero se ugotovi, da je razlaga o uporabi kolektivne pogodbe za

lesarstvo, ki se nanaša na 19. čl. v zvezi z določitvijo 109. čl.

ZDR z dne 1.12.2003, neveljavna. Sodišče prve stopnje je zavrglo

predlog z zahtevo, ki se ne nanaša samo na presojo zakonitosti v

zvezi z 19. čl. Kolektivne pogodbe za lesarstvo. Sodišče prve

stopnje je na podlagi predloga predlagatelja moralo obravnavati

skrčeno zahtevo, ne pa celotno.

Nadalje v izpodbijanem sklepu sodišče obrazlaga, da je predsednik

senata v ponovljenem dokaznem postopku vpogledal v listinsko

dokumentacijo, vloženo v prilogah spisa od A1 do A3. Kot izhaja

iz uvoda izpodbijanega sklepa, je sklep sprejel senat in ne le

predsednik senata. Verjetno gre za spodrsljaj, da je le

predsednik senata v dokaznem postopku vpogledal listinsko

dokumentacijo.

Pritožbeno sodišče tudi opozarja, da je Združenje delodajalcev

ZDS v pisni vlogi z dne 17.10.2005 opozorilo na zmotno oz.

napačno navedbo udeleženca postopka v obrazložitvi sklepa. Sicer

je pritožba utemeljena.

Zmotna je ocena sodišča prve stopnje, da je predmetni spor

nesmiselen. Zmotna je tudi obrazložitev, da predlagatelj ne more

biti v sporu z udeležencema: 1. predlagatelj je samo eden,

udeleženca sta dva; 2. spor ni zoper Komisijo. Sodišče prve

stopnje ni upoštevalo 46. čl. Zakona o delovnih in socialnih

sodiščih, ki opredeljuje udeležence v sporu; 45. člen istega

zakona pa določa, da je udeleženec v postopku predlagatelj

postopka in oseba, organ ali organizacija, proti kateri je

predlog vložen (nasprotni udeleženec). V Pojasnilih k 46. členu

zakona pod tč. 1 je pojasnjeno, da se vsi podpisniki kolektivne

pogodbe lahko udeležijo postopka v zvezi s sporom o veljavnosti,

skladnosti, zakonitosti ali izvrševanju kolektivne pogodbe.

Udeležbo predvideva 1. odst. istega 46. člena, ne glede na to,

kako je predlagatelj udeleženca označil v predlogu. To pomeni, da

gre za udeležence v materialnem pravnem pomenu, saj so nosilci

pravic in obveznosti iz kolektivne pogodbe. Temeljni namen

kolektivnega delovnega spora je sodno varstvo kolektivnega

delovnega interesa.

Pritožbeno sodišče še pripominja, da v kolektivnem delovnem sporu

niso stranke, ampak udeleženci v postopku.

Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na podlagi katere določbe

ZDSS nasprotna udeleženca v tem sporu ne moreta imeti lastnosti

udeleženca. Oba udeleženca sta torej lahko glede na 45. in 46.

člen nasprotna udeleženca v sporu, ki ga predlaga predlagatelj

Sindikat lesarstva Slovenije. Gre za bistveno pomanjkljivo

obrazložitev sklepa. Zaradi bistveno zmotne uporabe določb ZDSS o

kolektivnih sporih, je sodišče prve stopnje nezakonito in

neutemeljeno ponovno zavrglo predlog predlagatelja.

Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu, opr. št. Pd

3/2005 z dne 3.2.2005 obrazložilo, zakaj gre za spor po 3. tč. 6.

čl. ZDSS; pri tej obrazložitvi in stališču vztraja in zato ne

ponavlja, le pripominja, da ne gre zgolj za gramatikalno razlago

zakonske določbe in ni možen le spor o skladnosti pogodb med

seboj in z zakonom, saj je obvezna razlaga, ki se osporava, enake

moči oz. pravne veljavnosti, kot norma kolektivne pogodbe. Zato

je treba razlagati, da je spor o skladnosti obvezne razlage

kolektivne pogodbe z zakonom prav tako spor po 3. tč. 6. čl.

ZDSS.

Zaradi navedenega je bilo treba pritožbi ugoditi in razveljaviti

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče

pripominja oz. opozarja, da je sodišče prve stopnje kljub

drugačnemu pravnemu stališču dolžno pridobiti navedbe udeležencev

glede spornega razmerja in ugotoviti dejstva, ki so pomembna za

oceno sporne skladnosti oz. neskladnosti obvezne razlage pogodbe

z zakonom. Iz priloge A1, iz zapisnika 5. seje Komisije za

razlago kolektivne pogodbe lesarstva Slovenije z dne 15.11.2003

izhaja glede razlage 19. čl. KPL, da je v tričlanski komisiji

(kot predsednice dr. E. K. H. in člana D. V. in članice M. P.

N.) prišlo do različnega glasovanja in je Komisija za obvezno

razlago glasovala v razmerju 2:1. Po potrebi naj se pridobi tudi

stališča oz. pravne razloge, ki so bili prisotni pri odločanju na

Komisiji za razlago o sporni razlagi 19. čl. KPL.

Sodišče prve stopnje je prvič odločilo s sklepom I Kd 1/2004, z

dne 18.11.2004. Odločil je kot predsednik senata okrožni sodnik

D. M.. O drugem sklepu opr. št. Kd 1/2005, z dne 6.7.2005 pa je

senat odločil pod predsedstvom istega sodnika.

Zaradi navedenega pritožbeno sodišče odreja na podlagi 350. čl.

ZPP v zv. s 366. čl. ZPP, da se opravi nova glavna obravnava pred

drugim senatom.

Zaradi navedenega je bilo treba ugoditi pritožbi in razveljaviti

izpodbijani sklep ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo

obravnavo pred drugim senatom.

Zaradi razveljavitve je bilo treba tudi odločiti, da so

pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka, o katerih bo

sodišče odločilo s končno odločbo.