Appeal allowed; first-instance court wrongly identified parties and dismissed valid collective labor dispute claim.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court granted the appeal, vacated the first-instance judgment, and remanded the case for a new hearing before a different senate. The first-instance court incorrectly rejected the union's request to declare a collective agreement interpretation invalid, erroneously identifying the interpretation commission as the opposing party rather than the signatories of the agreement. The court ruled that signatories are the proper opposing parties under the Labor Dispute Act because they hold the rights and obligations of the collective agreement, and the first-instance court failed to obtain necessary evidence regarding the commission's internal voting process.
Legislator headnote
AI generatedZDSS 45. člen; ZDSS 46. člen: In a collective labor dispute, the signatories of the collective agreement are the opposing parties in the material sense, not the interpretation commission, as they are the holders of rights and obligations arising from the agreement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišče prve stopnje se
razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje s tem, da se
opravi nova glavna obravnava pred drugim senatom.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
[JEDRO]
V predlogu sindikata dejavnosti, ki je podpisnik KP (kot
predstavnik delojemalcev) za ugotovitev neskladnosti razlage KP z
zakonom, sta lahko nasprotna udeleženca podpisnika KP (pogodbeni
stranki kot predstavnika delojemalcev), katere skladnost (oz.
skladnost razlage KP s strani Komisije za razlago KP) z zakonom
se presoja. ZDSS v 45. členu določa, da je udeleženec v postopku
organ ali organizacija, proti kateri je predlog vložen, v razlagi
46. člena ZDSS pa, da se vsi podpisniki KP lahko udeležijo
postopka v zvezi s sporom o veljavnosti, skadnosti, zakonitosti
ali izvrševanju KP, ne glede na to, kako predlagatej označi
nasprotnega udeleženca. To pomeni, da sta sopodpisnika KP
udeleženca kolektivnega delovnega spora v materialnem pomenu, saj
sta nosilca pravic in obveznosti iz KP. Zato ju je predlagatelj
pravilno navedel kot nasprotna udeleženca in je zmotno stališče,
da bi morala biti nasprotni udeleženec Komisija za razlago KP, ki
je sprejela sporno razlago.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani
zavrglo predlog, da se ugotovi, da razlaga o uporabi Kolektivne
pogodbe za lesarstvo Slovenije v zvezi z uveljavitvijo Zakona o
delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/02) z dne 1.12.2003 ni
veljavna; nadalje je tožena stranka dolžna tožeči stranki
povrniti pravdne stroške v višini sodnih taks po odmeri sodišča
ter druge priglašene stroške, skupaj z zakonitimi obrestmi, ki
tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pa do plačila,
vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Nadalje je sodišče prve
stopnje odločilo, da predlagatelj sam krije svoje stroške
postopka.
Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj zaradi zmotne
uporabe materialnega prava, smiselno pa tudi zaradi bistvene
kršitve določb postopka.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje zmotno ni uporabilo določbe 6. čl. ZDSS in
tudi zmotno ne materialnega prava in je izpodbijani sklep
obrazložilo, da prvostopenjsko sodišče v nasprotju z
utemeljitvijo pritožbenega sodišča ugotavlja, da določilo 6. čl.
ZDSS sploh ne predvideva predmetnega kolektivnega spora. Hkrati
obrazlaga, da v nasprotju s pritožbenim sodiščem prvostopenjsko
sodišče ocenjuje, da je predmetni spor nesmiseln, ker je naperjen
zoper razlago Komisije, ki sta jo stranki priznali in vanjo
imenovali vsak svojega člana. Zato tudi meni, da predlagatelji ne
morejo biti v sporu z udeležencem ampak s Komisijo, ki po mnenju
sodišča ne more biti stranka v postopku. Nadalje obrazlaga, da po
eni strani predlog ni smiseln, po drugi strani pa je naperjen
zoper udeleženca, ki ne more biti stranka v postopku in je zato
predlog za ugotovitev neveljavnosti razlage Komisije za razlago
Kolektivne pogodbe za lesarstvo moralo zavreči.
Predlagatelj v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje z
izpodbijanim sklepom že drugič zavrglo njegov predlog in je
prvostopenjsko sodišče na naroku zavzemalo enaka stališča, kot v
izpodbijanem sklepu v smislu, da pritožbeno sodišče ni imelo
prav. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da sklep ni bil
izdan dlje časa zaradi bolezenske odsotnosti predsedujočega
senata. Po prepričanju predlagatelja na ta način spor ne bo rešen
v doglednem času. Za pritožnika je pomemben judikat, ne glede na
to, kako bo razsojeno v zadevi. Istočasno pritožnik predlaga, da
se zadeva vrne v ponovno sojenje, vendar drugemu senatu, saj
glede na stališče prvostopenjskega sodišča v zadevi ne pričakuje
hitre obravnave in razsoje v tem sporu v morebiti ponovem
postopku. Predlagatelj, upoštevaje stališče višjega sodišča, ne
soglaša z zavrženjem in razlogi zavrženja ter meni, da je sodišče
imelo dovolj argumentov in pravne podlage, da v tem sporu razsodi
glede pravne pravilnosti oz. veljavnosti razlage Komisije za
razlago. Pritožnik vztraja, da razlaga Komisije za razlago
kolektivne pogodbe ni skladna glede na določbe ZDR. Podrobneje se
je predlagatelj izrekel doslej že v svojih vlogah.
Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze, upoštevalo navedbe
vseh udeležencev pred sodiščem prve stopnje in najprej
pripominja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo in tudi ne
obrazložilo, zakaj ni upoštevalo skrčenega zahtevka predloga
predlagatelja in sicer, da sodišče ugotovi in izda sodbo, s
katero se ugotovi, da je razlaga o uporabi kolektivne pogodbe za
lesarstvo, ki se nanaša na 19. čl. v zvezi z določitvijo 109. čl.
ZDR z dne 1.12.2003, neveljavna. Sodišče prve stopnje je zavrglo
predlog z zahtevo, ki se ne nanaša samo na presojo zakonitosti v
zvezi z 19. čl. Kolektivne pogodbe za lesarstvo. Sodišče prve
stopnje je na podlagi predloga predlagatelja moralo obravnavati
skrčeno zahtevo, ne pa celotno.
Nadalje v izpodbijanem sklepu sodišče obrazlaga, da je predsednik
senata v ponovljenem dokaznem postopku vpogledal v listinsko
dokumentacijo, vloženo v prilogah spisa od A1 do A3. Kot izhaja
iz uvoda izpodbijanega sklepa, je sklep sprejel senat in ne le
predsednik senata. Verjetno gre za spodrsljaj, da je le
predsednik senata v dokaznem postopku vpogledal listinsko
dokumentacijo.
Pritožbeno sodišče tudi opozarja, da je Združenje delodajalcev
ZDS v pisni vlogi z dne 17.10.2005 opozorilo na zmotno oz.
napačno navedbo udeleženca postopka v obrazložitvi sklepa. Sicer
je pritožba utemeljena.
Zmotna je ocena sodišča prve stopnje, da je predmetni spor
nesmiselen. Zmotna je tudi obrazložitev, da predlagatelj ne more
biti v sporu z udeležencema: 1. predlagatelj je samo eden,
udeleženca sta dva; 2. spor ni zoper Komisijo. Sodišče prve
stopnje ni upoštevalo 46. čl. Zakona o delovnih in socialnih
sodiščih, ki opredeljuje udeležence v sporu; 45. člen istega
zakona pa določa, da je udeleženec v postopku predlagatelj
postopka in oseba, organ ali organizacija, proti kateri je
predlog vložen (nasprotni udeleženec). V Pojasnilih k 46. členu
zakona pod tč. 1 je pojasnjeno, da se vsi podpisniki kolektivne
pogodbe lahko udeležijo postopka v zvezi s sporom o veljavnosti,
skladnosti, zakonitosti ali izvrševanju kolektivne pogodbe.
Udeležbo predvideva 1. odst. istega 46. člena, ne glede na to,
kako je predlagatelj udeleženca označil v predlogu. To pomeni, da
gre za udeležence v materialnem pravnem pomenu, saj so nosilci
pravic in obveznosti iz kolektivne pogodbe. Temeljni namen
kolektivnega delovnega spora je sodno varstvo kolektivnega
delovnega interesa.
Pritožbeno sodišče še pripominja, da v kolektivnem delovnem sporu
niso stranke, ampak udeleženci v postopku.
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na podlagi katere določbe
ZDSS nasprotna udeleženca v tem sporu ne moreta imeti lastnosti
udeleženca. Oba udeleženca sta torej lahko glede na 45. in 46.
člen nasprotna udeleženca v sporu, ki ga predlaga predlagatelj
Sindikat lesarstva Slovenije. Gre za bistveno pomanjkljivo
obrazložitev sklepa. Zaradi bistveno zmotne uporabe določb ZDSS o
kolektivnih sporih, je sodišče prve stopnje nezakonito in
neutemeljeno ponovno zavrglo predlog predlagatelja.
Pritožbeno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu, opr. št. Pd
3/2005 z dne 3.2.2005 obrazložilo, zakaj gre za spor po 3. tč. 6.
čl. ZDSS; pri tej obrazložitvi in stališču vztraja in zato ne
ponavlja, le pripominja, da ne gre zgolj za gramatikalno razlago
zakonske določbe in ni možen le spor o skladnosti pogodb med
seboj in z zakonom, saj je obvezna razlaga, ki se osporava, enake
moči oz. pravne veljavnosti, kot norma kolektivne pogodbe. Zato
je treba razlagati, da je spor o skladnosti obvezne razlage
kolektivne pogodbe z zakonom prav tako spor po 3. tč. 6. čl.
ZDSS.
Zaradi navedenega je bilo treba pritožbi ugoditi in razveljaviti
izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče
pripominja oz. opozarja, da je sodišče prve stopnje kljub
drugačnemu pravnemu stališču dolžno pridobiti navedbe udeležencev
glede spornega razmerja in ugotoviti dejstva, ki so pomembna za
oceno sporne skladnosti oz. neskladnosti obvezne razlage pogodbe
z zakonom. Iz priloge A1, iz zapisnika 5. seje Komisije za
razlago kolektivne pogodbe lesarstva Slovenije z dne 15.11.2003
izhaja glede razlage 19. čl. KPL, da je v tričlanski komisiji
(kot predsednice dr. E. K. H. in člana D. V. in članice M. P.
N.) prišlo do različnega glasovanja in je Komisija za obvezno
razlago glasovala v razmerju 2:1. Po potrebi naj se pridobi tudi
stališča oz. pravne razloge, ki so bili prisotni pri odločanju na
Komisiji za razlago o sporni razlagi 19. čl. KPL.
Sodišče prve stopnje je prvič odločilo s sklepom I Kd 1/2004, z
dne 18.11.2004. Odločil je kot predsednik senata okrožni sodnik
D. M.. O drugem sklepu opr. št. Kd 1/2005, z dne 6.7.2005 pa je
senat odločil pod predsedstvom istega sodnika.
Zaradi navedenega pritožbeno sodišče odreja na podlagi 350. čl.
ZPP v zv. s 366. čl. ZPP, da se opravi nova glavna obravnava pred
drugim senatom.
Zaradi navedenega je bilo treba ugoditi pritožbi in razveljaviti
izpodbijani sklep ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo
obravnavo pred drugim senatom.
Zaradi razveljavitve je bilo treba tudi odločiti, da so
pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka, o katerih bo
sodišče odločilo s končno odločbo.