Appeal allowed; first instance court dismissed late claim without proper hearing, violating procedural rules.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Razpis naroka za odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje je

obvezen, razen če so dejstva, na katera se opira predlog splošno

znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga

(2. odstavek 120. člena ZPP). S tem, ko sodišče ni razpisalo

naroka za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je o predlogu odločilo

na prvem naroku za glavno obravnavo, ne da bi o tem toženo

stranko seznanilo in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje zaradi

tožnikove bolezni, je storilo bistveno kršitev določb postopka po

1. odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in

zakonitost sodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo redno

odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je

tožena stranka izdala tožniku dne 10.1.2003 in na podlagi katere

je tožniku delovno razmerje prenehalo 25.2.2003. Toženi stranki

je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo in mu za čas

nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplača nadomestilo

plače tako, kot če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

zapadlosti posamezne plače do plačila ter plača pripadajoče davke

in prispevke za socialno varnost, delovno dobo pa vpiše v delovno

knjižico. Poleg tega je toženi stranki naložilo, da tožniku

povrne njegove pravdne stroške v višini 84.150,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve

stopnje do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh

pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da

pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže, oz.

podredno, da jo spremeni in tožbeni zahtevek kot neutemeljen

zavrne oz. da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve

stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče

prve stopnje dovolilo vrnitev v prejšnje stanje in štelo tožbo

tožnika za pravočasno ob neupoštevanju določb ZPP. Sodišče prve

stopnje ni ugotavljalo, če je iz dokumentacije, ki jo je tožnik

vložil šele naknadno, torej po vložitvi tožbe, utemeljena zamuda

roka za vložitev tožbe. Iz tožbe nadalje ne izhaja, da je tožnik

predlagal vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče je kršilo tudi

določbo 2. odst. 120. čl. ZPP, saj ni razpisalo naroka za vrnitev

v prejšnje stanje, to pa je bistvena kršitev iz 339. čl. ZPP. Iz

listinske dokumentacije, na podlagi katere je sodišče prve

stopnje dovolilo vrnitev v prejšnje stanje tožniku, ne izhaja, da

bi bil tožnik upravičeno v zamudi za vložitev tožbe. Potrdilo o

upravičeni zadržanosti od dela od 13.1.2003 do 25.2.2003 toženi

stranki ni bilo dostavljeno, tožena stranka tudi ne ve, če se je

to potrdilo nahajalo v spisu, kar prav tako predstavlja kršitev

ZPP. Iz spisovnih podatkov bi bilo mogoče razbrati, da je tožnik

vložil tožbo tudi po izteku relativnega roka za vložitev zahteve

za vrnitev v prejšnje stanje. V zvezi z odločitvijo o

utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka pa tožena stranka v

pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje pripravljalne vloge

tožnika z dne 11.3.2000, katero je posredovala ob 9.09 uri

sodišču kot odgovor na pripravljalno vlogo tožnika z dne

10.3.2004, na naroku dne 11.3.2004 ni posredovalo tožniku in je

ni obravnavalo na tej obravnavi. S tem je storjena bistvena

kršitev postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Pripravljalna

vloga tožene stranke je namreč vsebovala poravnalno ponudbo, ki

je bila po vsebini enaka, kot so bile sklenjene poravnave med

toženo stranko in njenimi preostalimi delavci. Sodišče je

nepravilo uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je odpoved

pogodbe o zaposlitvi izdala oseba, ki za to ni imela

pristojnosti. L. B., bivši direktor tožene stranke, je imel

pooblastilo od likvidatorja tožene stranke in direktorja družbe

M. G. A. J. E.. Ker sodišče J. glede pooblastila ni zaslišalo, je

ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Napačno je tudi

stališče sodišča prve stopnje v zvezi z 114. čl. Zakona o

delovnih razmerjih, saj je bil pri toženi stranki sprožen

postopek redne likvidacije, po 2. odst. 114. čl. pa varstvo

starejših delavcev ne velja v primeru prenehanja delodajalca.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem

preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v zvezi z

dovolitvijo vrnitve v prejšnje stanje storilo bistveno kršitev

določb postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, v posledici česar je

vsaj preuranjeno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Navedena

kršitev je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne

določbe ZPP oz. jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to

vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče prve stopnje o

predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, katerega je tožnik

smiselno uveljavljal v tožbi, odločilo na prvem naroku za glavno

obravnavo. To glavno obravnavo je opravilo v nenavzočnosti

pravilno vabljene tožene stranke, ki je sicer odgovorila na tožbo

in podala pripravljalno vlogo, v katerih je primarno predlagala

zavrženje tožbe zaradi nepravočasnosti njene vložitve, podredno

pa zavrnitev tožbenega zahtevka kot neutemeljenega.

Postopek v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje je opredeljen v

določbah od 116. do 121. čl. ZPP. 117. čl. ZPP določa rok, v

katerem se lahko vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje. 2.

odst. 120. čl. ZPP izrecno določa, da sodišče na predlog za

vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen v primeru, če so

dejstva, na katere se opira predlog, splošno znana ali če se

vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Razpis naroka

za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, na katerega

morata biti povabljeni obe pravdni stranki, je torej obvezen,

razen v primerih, ki jih izrecno opredeljuje 2. odst. 120. čl.

ZPP. Iz spisovnih podatkov ni razvidno, da bi sodišče prve

stopnje razpisalo in opravilo narok za odločitev o predlogu za

vrnitev v prejšnje stanje, temveč je o tem predlogu odločilo kar

na prvem naroku za glavno obravnavo, ne da bi bila tožena stranka

s tem seznanjena. Sodišče prve stopnje je vrnitev v prejšnje

stanje dovolilo na podlagi dejstev, ki jih ni mogoče šteti kot

splošno znana dejstva (zdravstveno stanje tožnika). Zato bi

moralo sodišče prve stopnje za odločitev o predlogu za vrnitev v

prejšnje stanje razpisati narok, na katerega bi moralo vabiti

tako tožnika kot toženo stranko. Ker tega ni storilo, je

zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst.

339. čl. ZPP, saj bi to lahko vplivalo na zakonitost in

pravilnost izpodbijane sodbe.

V zvezi s pritožbenim zatrjevanjem tožene stranke, da sodišče

prve stopnje pripravljalne vloge tožene stranke skupaj s prilogo

z dne 11.3.2004 ni vročilo tožniku, je potrebno ugotoviti, da je

iz spisovnih podatkov razvidno, da je bila navedena vloga s

prilogo vložena v spis po telefaksu v enem izvodu na dan naroka

za glavno obravnavo dne 11.3.2004, na katerem je sodišče prve

stopnje odločilo o tožbenem zahtevku tožnika. Z ozirom na določbo

1. odst. 106. čl. ZPP bo morala tožena stranka to vlogo skupaj s

prilogo vložiti še v enem izvodu, katerega bo lahko sodišče prve

stopnje vročilo tožniku.

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovnem postopku preveriti

tudi, če je bilo toženi stranki vročeno potrdilo o bolniškem

staležu tožnika za zadržanost tožnika z dela od 13.1.2003 do

25.2.2003. Iz pritožbenih navedb tožene stranke namreč izhaja, da

tega potrdila ni prejela, iz spisovnih podatkov pa zaenkrat ni

jasno razvidno, če je bilo to potrdilo toženi stranki vročeno.

Pritožbeno sodišče sicer soglaša z ugotovitvami sodišča prve

stopnje, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane sodbe in s

katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo razveljavitev

izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožniku je odpoved

pogodbe o zaposlitvi podal L. B. dne 10.1.2003, pri čemer je iz

listinskih dokazov razvidno, da je bil že 31.12.2002 razrešen s

funkcije direktorja, od tega dne dalje pa je bil kot zastopnik

tožene stranke imenovan likvidacijski upravitelj oz. likvidator

J. E. (A 18, B 2, B 3). Z razrešitvijo pa je prenehala tudi

pristojnost L. B. kot direktorja tožene stranke za izdajo sporne

redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku dana iz

poslovnega razloga.

Ker je bil uveljavljani pritožbeni razlogi bistvene kršitve

določb postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP podan, je bilo potrebno

pritožbi tožene stranke ugoditi in razveljaviti izpodbijano sodbo

ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (1.

odst. 354. čl. ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej

ugotoviti, če je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje podan v

okviru rokov iz 2. in 3. odst. 117. čl. ZPP. V kolikor bo

ugotovilo, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje podan

pravočasno, bo moralo ob upoštevanju določbe 2. odst. 120. čl.

ZPP razpisati narok za odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje, v

odvisnosti od te odločitve pa potem v nadaljnjem postopku bodisi

zavreči tožnikovo tožbo kot prepozno bodisi odločiti o

utemeljenosti njegovega tožbenega zahtevka.

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožene stranke ni

odločalo, ker jih ta ni priglasila.