Appeal allowed; dismissal of termination requires matching educational requirements of the vacated position, not employee's actual degree.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter

zadeva vrne v novo sojenje.

[JEDRO]

Tožena stranka je tožniku odpovedala PZ iz poslovnih razlogov

zaradi ukinitve njegovega delovnega mesta vodarnar I. Za presojo,

ali bi mu morala ponuditi delo za delovno mesto vzdrževalca ali

operaterja, za katera je sklepala nove PZ, je odločilno, kakšna

izobrazba se je zahtevala za DM, za katero je bila tožniku

odpovedana PZ in ne tožnikova dejanska izobrazba.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov z dne 15.12.2003 in na ugotovitev, da na njeni

podlagi delovno razmerje tožeči stranki pri toženi stranki ni

prenehalo in še traja, ter da ga je dolžna pozvati nazaj na delo

in mu priznati vse pravice iz dela. Sklenilo je, da vsaka stranka

nosi svoje stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku

pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga napačne uporabe

materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in

predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in

zadevo vrne v novo sojenje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila

dana v roku 30 dni, kot to določa 5. odstavek 88. člena Zakona

Zakona o delovnih razmerjih, razlogi za zaprtje vodarne v

Sečovljah so nastali še dosti prej. Tožena stranka ni predložila

nobenih utemeljenih razlogov za zaprtje vodarne in tudi ni

izdelala ekonomskih in finančnih analiz, iz katerih bi bilo

razvidno, da so stroški nadaljnjega obratovanja vodarne

previsoki. Tožena stranka je že od leta 2001 vedela, da bo

potrebno v bližji prihodnosti to vodarno zapreti, pa ni storila

ničesar, da bi tožnika dodatno usposobila za delo na kakšnem

drugem objektu, mu omogočila prekvalifikacijo oziroma

dokvalifikacijo, čeprav je tožnik interes večkrat izkazal. Tožnik

ima sicer res samo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, v vodarni v

Rižani pa naj bi se zahtevala V. stopnja izobrazbe, vendar bi

tožnik lahko delal tudi v Rižani, kjer so zaposlili pripravnika

V. stopnje, ker ima sam 20 let delovnih izkušenj na takšnih delih

pri toženi stranki. Sodišče je izključno verjelo navedbam tožene

stranke in izpovedi prič, ni pa verjelo tožniku. Zato je

odločitev enostranska in subjektivna. Trditve tožene stranke, da

je potrebno za dodatno usposobitev tožnika štiri leta šolanja na

ustrezni šoli, ne vzdržijo, saj bi tožnik potreboval le dodatno

izobraževanje in usposobitev za delo s področja novejše

tehnologije in računalništva, kar je možno zagotoviti s krajšimi

oblikami izobraževanja.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka

pritožbene navedbe in predlaga njihovo zavrnitev. Navaja, da je

imela vodarno v Sečovljah zaprto že od leta 2001 zaradi sanacije.

Dokončno odločitev, da vodarno zapre, je sprejela v letu 2003,

kar je izpovedala tudi priča Z. H.. V času zaprtja vodarne so v

njej delali trije delavci, ki so imeli nalogo fizičnega nadzora

nad celotno vodarno, čeprav v sistem ni dostavljala vode.

Skupščina je kot organ odločanja pri toženi stranki šele po

natančni analizi stanja v vodarni v Sečovljah sprejela 9.12.2003

odločitev, da se vodarna v Sečovljah dokončno zapre. Tako je

tožeči stranki podala odpoved znotraj zakonskega roka, določenega

v 5. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih. Pred

odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je tudi natančno pregledala vsa

sistemizirana delovna mesta in tudi možnosti dokvalifikacije

oziroma prekvalifikacije tožeče stranke na drugo ustrezno mesto.

Ugotovila je, da ni drugega delovnega mesta, za katero se zahteva

IV. stopnja strokovne izobrazbe. Sistem vodarne v Rižani od leta

1997 ni več primerljiv s sistemom vodarne Sečovlje. Tožena

stranka na delovnem mestu operaterja zahteva V. stopnjo strokovne

izobrazbe ustrezne tehnične smeri, kar pomeni, da operater poleg

računalniškega znanja obvlada tudi določena tehnološka znanja,

usposabljanje tožeče stranke za pridobitev tehnološkega znanja pa

bi trajalo štiri do pet let, kar je potrdila priča M..

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve

stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na

pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve

pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena

Zakona o pravnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in

naslednji). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da

sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava,

zaradi česar dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožena stranka podala

odpoved pogodbe o zaposlitvi izven rokov, določenih v 88. členu

Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002), ker

naj bi že v letu 2001 vedela, da bo delo tožnika v bližnji

prihodnosti nepotrebno, ker bo potrebno vodarno zapreti. Iz

izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje namreč

izhaja, da je skupščina tožene stranke dne 9.12.2003 sprejela

odločitev, da se vodarna v Sečovljah dokončno zapre, zato so

neutemeljene pritožbene navedbe, da je rok iz 5. odstavka 88.

člena ZRD začel teči že v letu 2001. Tako se pritožbeno sodišče

strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila odpoved

pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno. Neutemeljene so

pritožbene navedbe, da tožena stranka ni izkazala utemeljenih

razlogov za zaprtje vodarne, ker ni predložila ekonomskih in

finančnih analiz o rentabilnosti, saj zadostuje poslovna

odločitev o zaprtju vodarne sprejeta na skupščini. Prav tako je

pravilna odločilna sodišča prve stopnje, da delo tožnika po

sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ni bilo več potrebno, česar tožnik

v pritožbi tudi ne napada.

Nerazčiščeno pa je ostalo vprašanje, kakšna izobrazba se je

zahtevala na delovnem mestu vodarnar I (DM št. 1.40.00), katero

je postalo nepotrebno iz poslovnih razlogov. Za presojo kakšno

pogodbo o zaposlitvi bi lahko tožena stranka ponudila tožniku, je

namreč pomembno, kakšna izobrazba se je zahtevala za odpovedano

pogodbo o zaposlitvi in ne kakšno dejansko izobrazbo ima tožnik.

Iz pisnega dokumenta - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov, je razvidno le, da ima tožnik IV. stopnjo

strokovne izobrazbe, ni pa razvidno, kakšna strokovna izobrazba

se je zahtevala na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno

pogodbo o zaposlitvi. Za ugotovitev tega dejstva pa bo morala

tožena stranka predložiti splošni akt, iz katerega bo razvidno,

kakšna izobrazba se je za ukinjeno delovno mesto zahtevala. Od

tega je tudi odvisno, ali bi tožniku tožena stranka lahko

ponudila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vzdrževalca ali

operaterja, za katera je bilo v postopku pred sodiščem prve

stopnje ugotovljeno, da je tožena stranka sklepala nova delovna

razmerja. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da bo tožena

stranka vse svoje navedbe, ki jih je podala že tekom postopka

pred sodiščem prve stopnje, morala dokazati z listinskimi dokazi

in ne zadostujejo zgolj navedbe o tem, kakšna izobrazba se

zahteva za določeno delovno mesto, in kakšno izobrazbo naj bi

dejansko imeli novo zaposleni delavci.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in

izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, da bo lahko

v nakazani smeri dopolnilo dokazni postopek in nato o zahtevku

tožnika ponovno odločilo.