Acquisition of business share without takeover of activity does not transfer employer status under ZDR.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Nakup poslovnega deleža ne predstavlja prenosa podjetja oz. dela

podjetja v smislu 73. člena ZDR (prevzem). Za prevzem bi šlo, če

ne bi prišlo le do spremembe lastnika delodajalca, ampak bi tudi

dejavnost (ali del dejavnosti) delodajalca tožnika prevzel nov

lastnik. Le sprememba v lastništvu delodajalca ni sprememba

delodajalca.

Čeprav je tožena stranka postala lastnik tožnikovega delodajalca,

s tem ni postala tožnikov delodajalec in je tožnik tudi po nakupu

poslovnega deleža ostal v delovnem razmerju pri delodajalcu, s

katerim je sklenil PZ. Ker tožena stranka nikoli ni bila tožnikov

delodajalec, je sodišče tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik

zahteval ugotovitev, da je od trenutka, ko je tožena stranka

postala lastnik njegovega delodajalca, v delovnem razmerju pri

toženi stranki, pravilno zavrnilo.

Tudi če bi tožena stranka bila tožnikov delodajalec, delavec v

sporu ne bi mogel uspeti, ker uveljavlja obstoj delovnega

razmerja in ne gre za spor o prenehanju delovnega razmerja.

V takem primeru ni direktega sodnega varstva po 3. odstavku

204. člena ZDR, ampak mora postopek teči po 1. odstavku 204.

člena ZDR (notranja pot varstva pravic pri delodajalcu). Če

notranje poti ni, ni podana procesna predpostavka za sodno

varstvo, zato se tožba zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da sodišče ugotovi, da je

v delovnem razmerju pri toženi stranki od 10.1.2003 naprej, da mu

delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na zakonit

način, temveč mu še vedno traja z vsemi pravicami, ki iz njega

izhajajo; da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo,

mu od 10.1.2003 naprej vpisati delovno dobo v delovno knjižico

ter ga prijaviti v zdravstveno in pokojninsko-invalidsko

zavarovanje ter da mu je dolžna obračunati bruto plačo od

1.10.2003 (pravilno 1.2.2003) naprej in za ves čas nezakonitega

prenehanja delovnega razmerja; od mesečnega bruto zneska

poravnati prispevke in davke ter mu izplačati neto zneske z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od posamičnih neto zneskov od

prvega naslednjega dne po zapadlosti. Zavrnilo je tudi zahtevek

na povrnitev stroškov postopka. Odločilo je, da stranki nosita

vsaka svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano

sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da

izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje

v novo sojenje. Navaja, da izpodbijana sodba ni pravilna, saj se

je tožena stranka s pogodbo o nakupu poslovnega deleža z dne

10.1.2003 povsem jasno zavezala, da bo prevzela vse delavce,

zaposlene v družbi Q.d.o.o. Strinja se, da zgolj zamenjava

lastništva pravne osebe še ne pomeni neposrednega oziroma

avtomatičnega učinka na delovno razmerje delavcev. Sodišče pa je

prezrlo "dodatno" pogodbeno zavezo tožene stranke, to je, da bo

tudi prevzela delavce, zaposlene v družbi. Tožena stranka je že

pred podpisom pogodbe vedela, da družba svoje dotedanje

dejavnosti ne bo več opravljala.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v

mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo

materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka,

kot mu to nalaga 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem

postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004). Pri tem preizkusu

je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje popolno

ugotovilo, materialno pravo pravilno uporabilo in ni zagrešilo

absolutno bistvenih kršitev določb postopka.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s

pritožbenimi navedbami pa še dodaja:

Tožeča stranka je bila v delovnem razmerju v družbi Q. d.o.o. do

30.3.2003. Ker je tožena stranka 10.1.2003 kupila poslovni delež

te družbe in se zavezala, da bo prevzela vse delavce, je tožeča

stranka v tem individualnem delovnem sporu zahtevala, da sodišče

ugotovi obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki od dneva

nakupa družbe Q. d.o.o., z vsemi pravicami iz tega naslova.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena

stranka z lastnikom Q.d.o.o. - F. Q. S.A. dne 10.1.2003 sklenila

pogodbo o nakupu poslovnega deleža in s tem postala 100 %

lastnica družbe Q. Odkup lastninskega

deleža ne predstavlja prenosa podjetja oziroma dela podjetja v

smislu 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/02, Ur. l. RS

št. 42/2002), saj družba Q.d.o.o. ni prenehala, ampak obstaja še

naprej kot samostojna pravna oseba. Po stališču sodišča prve

stopnje zamenjava lastništva nikoli nima neposrednih ali

avtomatičnih učinkov na delovna razmerja, zato bi pravico iz

delovnega razmerja tožeča stranka lahko uveljavljala le pri Q.

d.o.o, kot svojemu delodajalcu in ne pri toženi stranki kot

lastniku.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje,

da odkup lastninskega deleža ne predstavlja prenosa podjetja

oziroma dela podjetja v smislu 73. člena ZDR/02. Tožena stranka

je z nakupom poslovnega deleža postala 100 % lastnik družbe Q.

d.o.o.. Za prenos v smislu 73. člena ZDR/02 bi šlo v primeru, če

ne bi prišlo le do zamenjave lastništva delodajalca tožeče

stranke, ampak bi tudi dejavnost celotne družbe ali njenega dela

prevzel nov lastnik. V konkretnem primeru je prišlo le do prodaje

poslovnega deleža delodajalca tožeče stranke. Ni šlo za spremembo

identitete podjetja, ker je tožena stranka postala le nov lastnik

poslovnega deleža, ki se ne ukvarja s podobno dejavnostjo, kot se

je ukvarjal delodajalec tožeče stranke. Zgolj spremembe v

lastništvu še ni mogoče opredeliti za spremembo delodajalca. Zato

v konkretnem primeru ne gre za spremembo delodajalca v smislu

direktive 2001/23/ES o zbliževanju zakonov držav članic glede

varstva pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obrata ali

delov obrata oziroma 73. člena ZDR/02.

Delodajalec tožnika se tudi po nakupu poslovnega deleža ni

spremenil, zato ni mogoče govoriti o kršitvi tožnikovih pravic.

Tako tudi ne more terjati pravic iz delovnega razmerja od tožene

stranke, saj med njima delovno razmerje ni obstojalo in tudi ni

nastalo s podpisom pogodbe o nakupu poslovnega deleža. Tožnik je

tudi po nakupu poslovnega deleža ohranil delovno razmerje vse do

30.3.2003, ko mu je delodajalec, s katerim je sklenil pogodbo o

zaposlitvi, le-to odpovedal.

Ker tožena stranka ni bila delodajalec tožnika, ne more biti

nosilec pravic in obveznosti, zato je sodišče prve stopnje

odločilo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo kot

neutemeljen.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je

pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo

sodbo sodišča prve stopnje.