Appeal dismissed; business reason for dismissal valid if economic factors exist, not requiring court to judge suitability.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije stroške pritožbe.

[JEDRO]

Navedba "občutno zmanjšanje obsega dela v obratovalnici in

zmanjšanje števila strank" v obrazložitvi redne odpovedi pogodbe

o zaposlitvi iz poslovnega razloga je dovolj konkretizirana, da

je mogoče v njej razbrati ekonomski razlog na strani delodajalca,

ki utemeljuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1.

odst. 88. čl. ZDR.

V sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodišče ne

presoja smotrnosti podane odpovedi, temveč ugotavlja zgolj obstoj

utemeljenega razloga in drugih pogojev za odpoved pogodbe o

zaposlitvi v skladu z ZDR.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek

tožeče stranke, da se kot nezakonita razveljavi odločba tožene

stranke o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23.09.2003,

po kateri je tožniku dne 25.11.2003 (pravilno 25.10.2003)

prenehalo delovno razmerje; nadalje, da se ugotovi, da delovno

razmerje tožnika pri toženi stranki ni prenehalo in še traja,

tožena stranka pa ga je dolžna pozvati nazaj na delo, mu priznati

vse pravice iz dela in mu čas od prenehanja delovnega razmerja do

vrnitve nazaj na delo vpisati kot delovno dobo v delovno knjižico

ter mu za ta čas obračunati bruto plačo, od nje odvesti dajatve

in izplačati neto plače, regres in ostala nadomestila, kot če bi

delal, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti

posameznih neto mesečnih zneskov do plačila. Posledično je

zavrnilo tudi zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov

postopka pred sodiščem prve stopnje z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila.

Poleg tega je odločilo, da tožena stranka sama krije stroške

postopka pred sodiščem prve stopnje.

Zoper sodbo je vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh

pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem

postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/99 - 2/2004). Pritožbenemu sodišču

predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje

spremeni, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega

postopka. Navaja, da obstaja nasprotje v razlogih izpodbijane

sodbe, ko sodišče prve stopnje zaključuje, da mora resen razlog

za prenehanje delovnega razmerja dokazati delodajalec, hkrati pa

tožbeni zahtevek zavrne z utemeljitvijo, da tožeča stranka ni

ničesar dokazala. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb

tožeče stranke v IV. točki prve pripravljalne vloge. Razlogi v

izpodbijani sodbi pa so nejasni tudi zato, ker je sodišče prve

stopnje ugotavljalo dejansko stanje v času glavne obravnave,

moralo pa bi ugotavljati dejstva v času, ko je tožena stranka

podala odpoved pogodbe o zaposlitvi, torej pred začetkom

individualnega delovnega spora. Zaradi navedenega je v zadevi

zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabljeno

materialno pravo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v

mejah pritožbenih razlogov in zaradi morebitnih absolutnih

bistvenih kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje, ki

jih v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ugotavlja po uradni

dolžnosti. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno

ugotovilo vsa odločilna dejstva in pravilno uporabilo materialno

pravo, absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po

14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožba smiselno

uveljavlja, in druge uradoma upoštevne kršitve postopka pa niso

podane.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je

tožena stranka dne 19.09.2003 pisno obvestila tožnika o nameri,

da mu bo redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega

razloga. To dejstvo izhaja iz obvestila, ki je med prilogami

sodnega spisa označeno z A2. Pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi

iz poslovnega razloga je tožena stranka podala tožniku 23.09.2003

z odpovednim rokom 30 dni. Iz obrazložitve odpovedi izhaja, da je

postalo delo tožnika trajno nepotrebno zaradi občutnega

zmanjšanja obsega dela v obratovalnici in zmanjšanja števila

strank. Tožena stranka pa je v skladu s 3. odstavkom 88. člena

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02) preverila

tudi možnost zaposlitve tožnika pod spremenjenimi pogoji na

drugem delovnem mestu, prekvalifikacije ali dokvalifikacije,

vendar je ugotovila, da takšne možnosti ni.

Pri odločanju o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je

sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz določil 80. do 87.

člena ter 88. do 95. člena ZDR. V skladu s 1. odstavkom 82. člena

ZDR je delodajalec, ki redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi

dolžan dokazati utemeljen razlog odpovedi.

Toženec, zaslišan kot stranka, je izpovedal, da so se težave pri

poslovanju začele že maja 2003, saj ni bilo dela, hkrati pa mu

stranke niso plačevale storitev. Glede na takšne razmere je

delavcem izplačeval le del plač in ostalih prejemkov, kasneje pa

se je odločil, da bo prenehal poslovati. Prenehanje opravljanja

dejavnosti kot s.p. je priglasil z 31.12.2003. V letu 2003 je bil

poslovni rezultat veliko slabši, saj je, kot je izpovedal,

dosegel le dobro tretjino bruto prometa iz leta 2002.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je tožena

stranka dokazala utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi

tožeči stranki. Na podlagi prve alinee 1. odstavka 88. člena ZDR

je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če

preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz

pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih,

tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani

delodajalca. Sodišče prve stopnje je z zaslišanjem toženca

ugotovilo, da je obstajal ekonomski razlog na njegovi strani.

Tudi izpoved toženca kot delodajalca je zadosten in prepričljiv

dokaz, zlasti, ker je tožnik sam potrdil, da pri tožencu od

08.08.2003 ni več delal, saj dela ni bilo. Iz listine med

prilogami sodnega spisa pod B3 nedvomno izhaja, da je toženec kot

s.p. prenehal poslovati z 31.12.2003, zato tožnik zgolj z

izpovedbo, da je toženec še v začetku leta 2004 iskal nove

delavce, ni uspel izpodbiti dejstva, da je pri tožencu kot

delodajalcu obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o

zaposlitvi. S takšnimi razlogi je izpodbijano sodbo pravilno

obrazložilo že sodišče prve stopnje, zato tožeča stranka v

pritožbi neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb

pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj

med razlogi o odločilnih dejstvih ni nasprotij zaradi katerih

sodbe ni mogoče preizkusiti.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne

ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni

ugotavljalo odločilnih dejstev v času, ko je toženec sprejel

redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika, temveč je pri

odločanju upoštevalo le dejstva, ki jih je toženec navedel v

sporu pred sodiščem. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je

sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je poslovni razlog

za odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajal tedaj, ko je

delodajalec, torej toženec kot s.p., podal odpoved tožeči

stranki. To dejstvo je sicer ugotavljalo z zaslišanjem tožene

stranke, vendar v konkretnem sporu ta dokaz v zvezi z drugimi

izvedenimi dokazi, iz razlogov, ki jih je sodišče druge stopnje

že navedlo, zadostuje, saj je toženec izpovedal o razmerah v

času, ko je podal sporno odpoved. Tožeča stranka pa ni predlagala

takšnih dokazov, s katerimi bi izpodbila verodostojnost njegove

izpovedbe.

Pritožba očita sodišču prve stopnje še, da se ni opredelilo do

razlogov, ki jih je toženec navedel v obrazložitvi sporne

odpovedi o zaposlitvi. Ti so po mnenju tožeče stranke neresnični

in tako pavšalni, da se jih ne da preizkusiti. Sodišče druge

stopnje je že obrazložilo, zakaj šteje, da je resničnost in

utemeljenost razloga tožena stranka dokazala. Navedba "občutno

zmanjšanje obsega dela v obratovalnici in zmanjšanje števila

strank" kot razlog za odpoved pa je tudi dovolj konkretizirana,

da je mogoče v njej razbrati ekonomski razlog na strani

delodajalca, ki utemeljuje odpoved pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga. Ob tem sodišče druge stopnje dodaja še, da v

sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodišče ne

presoja smotrnosti odpovedi, temveč le obstoj utemeljenega

razloga in drugih pogojev za odpoved v skladu z ZDR.

Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče

stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353.

členom ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje

stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi s

1. odstavkom 154. člena ZPP).