Appeal partially allowed; court found illegal dismissal before bankruptcy and ordered reinstatement until bankruptcy date.

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje

razveljavi:

- v 1. točki izreka,

- v 2. točki izreka glede zavrnitve zahtevka za vzpostavitev

delovnega razmerja za čas od 7.8.2003 do 23.12.2003, vpisa

delovne dobe za ta čas v delovno knjižico, priznanja vseh pravic

iz delovnega razmerja za ta čas ter obračuna in izplačila plač,

ki so zapadle v plačilo za ta čas z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od zapadlosti posameznega mesečnega zneska do plačila,

- v 3. točki izreka

in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo

sojenje,

- ter v 4. točki izreka in se v tem delu tožba zavrže.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu (2.

točka izreka - glede zavrnitve zahtevka za vrnitev nazaj na delo

k toženi stranki, za vpis delovne dobe in priznanje vseh pravic

iz delovnega razmerja, vključno s plačo za čas po 24.12.2003 s

pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) potrdi izpodbijana

sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Čeprav je stečajni postopek nad delodajalcem končan, ima delavec

interes, da se ugotovi, da je podana odpoved PZ iz poslovnega

razloga nezakonita, ker so obstajali pogoji za prevzem po 73.

členu ZDR.

Tudi če je stečajni postopek nad delodajalcem zaključen, ima

delavec interes, da se ugotovi, da je bila redna odpoved PZ iz

poslovnega razloga,podana pet mesecev pred stečajem, nezakonita.

V primeru nezakonitosti podane odpovedi ima delavec pravico

zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja do dneva, ko mu

je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja. V tem primeru bi mu

stečajni upravitelj PZ lahko odpovedal s 15-dnevnim odpovednim

rokom (1. odstavek 103. člena ZDR), če njegovo delo ne bi bilo

več potrebno, do takrat pa bi delavec imel vse pravice iz

delovnega razmerja.

Tudi v primeru, če je stečaj začet in končan istega dne

(8.12.2003) po 99. členu ZPPSL, mora stečajni upravitelj ta

dan šele podati odpoved PZ po 103. členu ZDR s 15-dnevnim

odpovednim rokom. Če gre za stečaj podjetnika posameznika

(s.p.), se za poplačilo terjatev upošteva premoženje, ki ga

ima podjetnik posameznik ob uvedbi stečaja. Skladno z 5.

točko 1. odstavka 19. člena Zakona o finančnem poslovanju

podjetnik posameznik upnikom odgovarja za škodo, ki je

nastala, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega

poplačila terjatev v primeru kršitve 15. člena ZFP. Ta člen

določa, da je prepovedana preusmeritev poslovanja oz.

finančnih tokov na drugo pravno osebo, na kar je delavec

tekom postopka opozarjal.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin

zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za

vrnitev nazaj na delo na delovno mesto šivilje, za vzpostavitev

delovnega razmerja od 7.8.2003 dalje, za obračun in izplačilo

plač, prispevkov in davkov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od zapadlosti do plačila, za vpis delovne dobe v delovno knjižico

ter priznanje ostalih pravic iz delovnega razmerja, za povrnitev

stroškov postopka in za ugotovitev, da je prevzemnica obveznosti

tožene stranke družba X & Y d.o.o..

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse tri

pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem

postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da

je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo določbe Zakona o

delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 42/2002) o solidarni

odgovornosti delodajalke prevzemnice (družbe X & Y d.o.o.).

Moralo bi izvesti dokaze, ki so se nanašali na ugotovitev, da je

ta družba prevzela ostale delavke tožene stranke, tožnice pa ne.

Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti, ali je šlo za prevzem

delavcev, ker bi tožnica lahko uveljavljala svoje zahtevke spričo

stečaja nad toženo stranko pri prevzemnici. Tožena stranka je

prenesla celotno aktivo, vključno z zaposlenimi na družbo

prevzemnico, nad svojo dejavnostjo pa uvedla stečajni postopek. Z

zaključkom le-tega se je razbremenila svojih obveznosti, ne more

pa razbremeniti obveznosti tudi drugih subjektov. Brez

ugotovitve, da je družba X & Y d.o.o. prevzemnica obveznosti, je

tožnici odvzeta možnost, da zoper to družbo karkoli uveljavlja.

Ker sodišče prve stopnje v zvezi s tem dejanskega stanja sploh ni

ugotavljalo, predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev

zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene

stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na

bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in

na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za razveljavitev

odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (pravilno:

ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi).

Ugotovilo je, da je toženka tožnici odpovedala pogodbo o

zaposlitvi iz poslovnega razloga. Na podlagi odpovedi je tožnici

delovno razmerje prenehalo 7.8.2003. Nad toženko kot samostojno

podjetnico je bil dne 8.12.2003 začet in takoj zaključen stečajni

postopek, nakar je bila toženka izbrisana s sklepom, ki je postal

pravnomočen 6.1.2004, iz vpisnika samostojnih podjetnikov.

Tožničina terjatev je poslovna terjatev, ki izvira iz dejavnosti

toženke kot samostojne podjetnice. V primeru stečaja nad

samostojnim podjetnikom gre v stečajno maso po 4. odstavku 104.

člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL,

Ur.l RS št. 67/93 - 52/99) le premoženje, ki ga ima samostojni

podjetnik na dan uvedbe stečaja. Toženka je bila plačilno

nesposobna, prezadolžena in brez premoženja, zato se je stečajni

postopek takoj, ko je bil začet, tudi zaključil. Na podlagi

navedenih ugotovitev in sklepanj je sodišče prve stopnje zahtevek

zavrnilo. Stečajni postopek je zaključen, zato je menilo, da

tožnica svojih poslovnih terjatev ne more več uspešno

uveljavljati, saj bo toženka po uradni dolžnosti izbrisana iz

registra samostojnih podjetnikov.

Tak zaključek je napačen, odločitev pa preuranjena. Samo dejstvo,

da je stečajni postopek nad toženko zaključen, še ne zadošča za

zaključek, da je tožbeni zahtevek neutemeljen. Tožnica ima

pravico na ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi

nezakonita, zlasti še, ker zatrjuje, da so obstajali pogoji za

prevzem po 73. členu ZDR. Tožnica namreč zatrjuje, da je toženka

poslovanje prenesla na družbo X & Y d.o.o., ki je tudi prevzela

njene delavke, razen nje. Za prenos podjetja gre, kadar podjetje,

katerega delovanje nadaljuje ali prevzame nov delodajalec, ohrani

svojo identiteto, s čimer so mišljene iste ali podobne

dejavnosti. Če je toženka res prenesla poslovne funkcije na drugo

družbo, ki je prevzela tudi njene delavke (razen tožnice), ima

tožnica pravico zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi

pogodbe o zaposlitvi, kljub temu, da je bil nad toženko kasneje

uveden in zaključen stečajni postopek. Tako 73. člen ZDR, kot

tudi pravo Evropske skupnosti, konkretno Direktiva 77/187 o

prenosu podjetij, urejajo varstvo pravic in obveznosti iz pogodbe

o zaposlitvi in iz delovnega razmerja v primeru spremembe

delodajalca. Po citirani določbi in direktivi preidejo pogodbene

in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih

imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku na

delodajalca prevzemnika. V tem primeru ni odpovedi pogodbe o

zaposlitvi oz. odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, če je

prišlo do pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja na drugo

podjetje.

Tudi če ni šlo za prenos podjetja ali dela podjetja, ima tožnica,

kljub že zaključenemu stečajnemu postopku, pravni interes za

ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane

pet mesecev pred stečajem. Če je bila odpoved nezakonita, ima

pravico zahtevati obstoj delovnega razmerja in pravice, ki iz

tega izhajajo, do dneva, ko bi ji delovno razmerje prenehalo

zaradi stečaja, če bi ob začetku stečajnega postopka še bila

zaposlena pri toženki (1. odstavek 103. člena ZDR).

Kljub temu, da se za poplačilo terjatev upnikov v stečajnem

postopku upošteva le premoženje, ki ga ima samostojni podjetnik

ob uvedbi stečajnega postopka, ni možno prezreti 19. člena Zakona

o finančnem poslovanju (ZFP, Ur.l. RS št. 54/99 - 93/2002), ki

določa odgovornost uprave za škodo upnikom v primeru stečaja

(določbe zakona, ki se nanašajo na upravo, se smiselno

uporabljajo tudi za podjetnika - 3. člen ZFP). Na tako

odgovornost tožnica tudi nakazuje z navedbo v tožbi, da sta

toženka kot samostojna podjetnica in družba X & Y d.o.o. le

formalno ločeno poslovali, dejansko pa je šlo za eno in isto

"ekonomsko enoto". Po 5. točki 1. odstavka 19. člena ZFP je

podjetnik odgovoren upnikom za škodo, ki je nastala, ker v

stečajnem postopku niso dosegli (polnega) poplačila terjatev tudi

v primeru kršitev prepovedi iz 15. člena ZFP. V tem členu pa je

določeno med drugim, da je prepovedana preusmeritev poslovanja

oz. finančnih tokov na drugo obstoječo oz. novoustanovljeno

pravno ali fizično osebo.

Glede na navedeno je odločitev, s katero je zavrnjen zahtevek za

ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi

preuranjena. Preuranjena je tudi zavrnitev zahtevka za priznanje

delovnega razmerja in vseh pravic, ki iz njega izvirajo, za čas

od 7.8.2003 do 23.12.2003. Stečajni postopek je bil začet in

zaključen 8.12.2003 (99. člen ZPPSL). Po 1. odstavku 103. člena

ZDR stečajni upravitelj lahko s 15 dnevnim odpovednim rokom

odpove pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerih delo ni več

potrebno. Toženka ne posluje več, zato tožničino delo ni več

potrebno. Če bi bila tožnica na dan začetka in zaključka stečaja

še zaposlena pri toženki, bi ji na ta dan stečajni upravitelj

odpovedal pogodbo o zaposlitvi; 15 dnevni odpovedni rok bi se

iztekel 23.12.2003.

Pravilna pa je odločitev o zavrnitvi zahtevka za vrnitev nazaj na

delo in za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas po

23.12.2003. Toženka kot samostojna podjetnica je izbrisana iz

vpisnika samostojnih podjetnikov, zato tožnice ne more vrniti

nazaj na delo in ji tudi ne more priznati pravic iz delovnega

razmerja za čas, v katerem ne bi bila zaposlena pri njej tudi v

primeru, če zatrjevano nezakonite odpovedi ne bi bilo. Zato je

pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo ta

del izpodbijane sodbe.

V zvezi z zahtevkom, ki se nanaša na družbo X & Y d.o.o.

pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bil tak zahtevek lahko

predmet tega spora le v primeru, če bi bila družba Joe & Luca

d.o.o. tudi stranka v postopku. V delovnem sporu tožeča stranka

lahko postavi zahtevek le zoper toženo stranko, ne pa tudi zoper

osebo, ki ni stranka v postopku. Družba Joe & Luca d.o.o. v tem

postopku ni stranka, zato meritorno odločanje o zahtevku, ki se

nanaša nanjo, ni dopustno. Sodišče prve stopnje zato

materialnopravno ni ravnalo pravilno, ker je zahtevek, ki se

nanaša na družbo X & Y d.o.o. zavrnilo, zato je pritožbeno

sodišče ob upoštevanju 351. člena ZPP sodbo v tem delu

razveljavilo in tožbo zavrglo.

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju

dokaznih predlogov strank ugotovi, ali je obstajal resen razlog

za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici dne 7.8.2003, nato pa ob

upoštevanju zgoraj navedenih okoliščin o zahtevku ponovno odloči.

Pri tem naj upošteva, da toženka, če je dejansko šlo za prenos

podjetja v smislu 73. člena ZDR, tožnici za obveznosti iz pogodbe

o zaposlitvi ne odgovarja, saj so pravice prešle na prevzemnika.

Če pa ni bilo prenosa podjetja in bo ugotovljeno, da je odpoved

pogodbe o zaposlitvi kljub temu nezakonita, je tožnica upravičena

do priznanja delovne dobe pri toženi stranki do 23.12.2003, ob

pogojih iz 19. člena ZFP pa tudi do zapadlih prejemkov iz

delovnega razmerja do tega datuma.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.