Appeal dismissed; substantive review of termination reason exceeds interim order scope.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.

Tožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Vsebinska utemeljenost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

razloga nesposobnosti (presoja resnosti in utemeljenosti razloga

za odpoved pogodbe o zaposlitvi) presega okvir presoje obstoja

pogojev za izdajo začasne odredbe, saj je to predmet nadaljnjega

(dokaznega) postopka. Če dejstva, ki govore v prid utemeljenosti

tožbenega zahtevka, ne prevladujejo nad dejstvi, ki govore v prid

neutemeljenosti tožbenega zahtevka, terjatev ni verjetno

izkazana.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog

za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnik zahteval zadržanje

učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga

nesposobnosti brez datuma, ki jo je tožena stranka vročila

tožniku 5.9.2005 in izplačevanje plače za čas zadržanja v višini

plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Zavrnilo je tudi

predlog, da je tožena stranka dolžna povrniti tožniku stroške

postopka v znesku 20.724,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od izdaje sklepa.

Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene

razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku

(ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da je sodišče

prve stopnje le z enim stavkom, brez materialnopravne in dokazne

presoje in v nasprotju z očitnimi dejstvi, zavrnilo predlagano

začasno odredbo. To po mnenju pritožbe predstavlja bistveno

kršitev postopka, saj sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve

stopnje je izhajalo le iz formalnih predpostavk in zaključilo, da

terjatev ni verjetno izkazana. Pritožba opozarja, da razlog za

odpoved ni obrazložen in da ne more biti krivdni, če se mu očita

nesposobnost. Biti pa mora objektivno utemeljen in resen. Noben

od teh pogojev v spornem primeru ni izpolnjen. Očitki so le

pavšalni, nepreverljivi. Iz listin tožene stranke izhaja, da

razlogov za odpoved ni, kar izhaja tudi iz dokazov, ki jih je

predložil in predlagal tožnik. Ker je po mnenju pritožbe sodišče

prve stopnje napravilo zmotne zaključke, predlaga razveljavitev

izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov

postopek. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 366. člena Zakona o pravdnem

postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) preizkusilo

izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Po

uradni dolžnosti pa je pazilo tudi na bistvene kršitve določb

postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2.

odst. 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb

postopka ni zagrešilo. Sklep ima razloge o odločilnih dejstvih,

zato ga je mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo,

da je odpoved pogodbe o zaposlitvi brez formalnih

pomanjkljivosti. Glede vsebinske utemeljenosti odpovedi pogodbe o

zaposlitvi pa je zavzelo stališče, da presoja resnosti in

utemeljenosti razloga za odpoved presega okvir presoje obstoja

pogojev za izdajo začasne odredbe, saj bo to predmet obravnavanja

v nadaljnjem postopku.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje,

da je sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi brez formalnih napak.

Pritožbeni očitek, da je odpoved pavšalna, odpovedni razlog pa

neobrazložen, česar naj bi sodišče prve stopnje ne upoštevalo, je

neutemeljen. Tako iz vabila na zagovor kot iz odpovedi jasno

izhaja, da naj bi tožnik ne izpolnjeval nalog iz pogodbe o

zaposlitvi - te pa so bile pridobivanje naročil strank in

sklepanje ustreznih pogodb z njimi.

Pogoj za izdajo začasne odredbe je izkazana verjetnost obstoja

terjatve, kar pomeni, da morajo dejstva, ki govore v prid

utemeljenosti zahtevka prevladovati nad tistimi, ki govorijo v

prid neutemeljenosti. V tej fazi postopka je imelo sodišče prve

stopnje na razpolago dokumentacijo tožene stranke, iz katere

izhaja, da so razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljeni

in je torej tožbeni zahtevek neutemeljen ter navedbe tožnika, iz

katerih izhaja, da so razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi

neutemeljeni in je torej tožbeni zahtevek utemeljen. Na podlagi

znanih dejstev in listin je zato ugotovitev, da terjatev zaenkrat

še ni verjetno izkazana, pravilna. Dejstva, ki govore v prid

utemeljenosti zahtevka ne prevladujejo nad dejstvi, ki zahtevku

nasprotujejo.

Pritožbeno stališče, da je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi

iz razloga nesposobnosti neutemeljen, če gre za krivdo delavca,

je napačno in ni jasno, zakaj ga pritožba sploh izpostavlja, saj

se o tožnikovi krivdi ni odločalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in

potrdilo sklep sodišča prve stopnje.