Appeal dismissed; employee's termination notice appeal rejected as filed after 30-day deadline.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Sodišče je tožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj je tožnik ni

vložil v prekluzivnem 30-dnevnem roku iz 3. odstavka 204. člena

ZDR od vročitve izredne odpovedi PZ, ki mu je bila vročena na

delovnem mestu (kar dokazuje njegov podpis na vročilnici in kar

so potrdile priče, ki so vročitev opravile), ne pa kasneje po

pošti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožnika na

ugotovitev neveljavnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z

dne 22.9.2003 zavrglo. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje

stroške postopka.

Zoper sodbo (pravilno: sklep) se pritožuje tožnik iz razloga

nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe

materialnega in procesnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga,

da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo

sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče

kot razlog za zavrženje tožbe navedlo, da je tožnik izredno

odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 22.9.2003 neposredno s strani

vročevalke tožene stranke, kar naj bi potrdil s podpisom na

vročilnici. Zaslišani priči A. R. in B. G. naj bi tudi potrdili,

da je bila vročitev opravljena tega dne. Ugovarja

neverodostojnosti prič, ker sta obe priči zaposleni pri toženi

stranki in ni mogoče pričakovati, da bosta pričali proti svojemu

delodajalcu. Tožnik je izpovedal, da je odpoved prejel

priporočeno po pošti in istega dne odšel na Delovno sodišče v

C. zaradi varstva svojih pravic. V tistem času je pri delodajalcu

podpisoval listine le v zvezi z disciplinskim postopkom v upravni

zgradbi in pri socialni delavki. Na gradbišču ni podpisoval

ničesar. Glede podpisa na vročilnici je le povedal, da bi bil

podpis lahko njegov, kar pa še ne pomeni, da je sam podpisal

vročilnico dne 22.9.2003. Ker je sodišče zavrnilo predlagani

dokaz z izvedencem grafologom je dejansko stanje v tem delu

ostalo nepopolno ugotovljeno. V primeru, da je že 22.9.2003

prejel odpoved in tudi 24.9.2003 priporočeno po pošti, bi moralo

sodišče upoštevati, da teče rok za vložitev tožbe od kasnejše

vročitve. Navaja, da dejansko stanje v zvezi s priporočeno

pošiljko z dne 24.9.2003 ni razčiščeno, glede na trditev tožene

stranke, da je z navedeno pošiljko prejel le zaključeno delovno

knjižico. Navaja še, da 30-dnevni rok za vložitev tožbe ni

prekluzivni rok, sodišče bi moralo zadevo meritorno obravnavati

in o njej odločiti.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno

sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča

prve stopnje. Ponovno poudarja, da tožniku ni poslala odpovedi

pogodbe o zaposlitvi priporočeno po pošti, temveč mu jo je

vročila osebno preko vročevalke. Dne 24.9.2003 pa mu je poslala

priporočeno po pošti le zaključeno delovno knjižico.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2.

odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS

št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožniku je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi

na podlagi 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/2002, Ur.

l. RS št. 42/2002) dne 22.9.2003. Tožnik je tožbo na ugotovitev

neveljavnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložil na

sodišče 24.10.2003.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo,

da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročena

na delovnem mestu dne 22.9.2003 s strani A. R. in ob prisotnosti

B. G.. Ker je bila tožba vložena na sodišče 24.10.2003, torej po

30-dnevnem roku za vložitev tožbe, jo je zavrglo kot prepozno.

Po določbi 3. odstavka 204. člena ZDR/2002 lahko delavec zahteva

v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel

za kršitev pravice pred pristojnim sodiščem ugotovitev

nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov

prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o

disciplinski odgovornosti delavca.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da tožnik ni prejel odpovedi

pogodbe o zaposlitvi dne 22.9.2003, temveč priporočeno po pošti

24.9.2003. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča

prve stopnje, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi

vročena 22.9.2003. Navedeno dejstvo izhaja iz prepričljive

izpovedi priče A. R., ki je tožniku vročila izredno odpoved

pogodbe o zaposlitvi, kot tudi priče B. G., ki je bil prisoten ob

vročitvi. Dejstvo, da sta priči zaposleni pri toženi stranki ne

pomeni, da sta neverodostojni. Priči sta bili opozorjeni, da sta

dolžni govoriti resnico in na posledice krivega pričanja. Sodišče

v njuni izpovedi ni dvomilo in je nanju oprlo svojo odločitev.

Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo izpovedi tožnika,

njegova izpoved je bila neprepričljiva in celo v nasprotju z

listinami v spisu. Iz pritožbe tožnika inšpektorju za delo

(priloga A 5) namreč jasno izhaja, da je tožnik odpoved pogodbe o

zaposlitvi prejel 22.9.2003. Zato so vsa zatrjevanja tožnika, da

je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel priporočeno po pošti dne

24.9.2003 neutemeljena. Ker je tožnik vložil tožbo na sodišče

24.10.2003, je zamudil 30-dnevni rok za vložitev tožbe, določen v

3. odstavku 204. člena ZDR/2002, zato je odločitev sodišča prve

stopnje o zavrženju tožbe pravilna.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je

pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo

sklep sodišča prve stopnje.