Appeal allowed; first-instance judgment revoked due to absolute procedural violation regarding unauthorized representation by a state lawyer's assistant.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Labour and Social Court revoked the first-instance judgment and remanded the case for a new trial due to a fundamental procedural error. The lower court had accepted representation by a higher professional assistant of the State Public Defender, who lacked statutory authority to act as a substitute lawyer in court. The appellate court held that such representation constitutes an absolute essential violation of procedural rules under Article 339 of the Civil Procedure Act, necessitating the case's return to the first instance for lawful conduct.
Legislator headnote
AI generatedArticle 3 of the State Public Defender Act; Article 10 of the State Public Defender Act; Article 339, paragraph 2, item 2 of the Civil Procedure Act: Representation by a higher professional assistant of the State Public Defender does not constitute a valid substitute for a lawyer in court proceedings and constitutes an absolute essential violation of procedural rules.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
[JEDRO]
Ker državno pravobranilstvo po 3. čl. ZDPra zastopajo državni
pravobranilci in pomočniki državnega pravobranilca, lahko državni
pravobranilec le izjemoma na podlagi 10. čl. ZDRra iz upravičenih
razlogov v posameznih zadevah pooblasti diplomiranega pravnika z
opravljenim pravniškim državnim izpitom, zaposlenega v državnem
organu ali drugem subjektu za nadomeščanje pri zastopanju za
posamezna pravna dejanja. Ker zastopanje na vseh narokih po višji
strokovni sodelavki - diplomirani pravnici z opravljenim
pravniškim državnim izpitom, ki je zaposlena na državnem
pravobranilstvu, ne predstavlja izjeme iz 10. čl. ZDPra, je
podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. tč. 2.
odst. 339. čl. ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani
zavrnilo s sodbo zahtevek, ki se glasi, da se sklep
disciplinskega organa direktorja Uprave RS za izvrševanje
kazenskih sankcij št. YY in sklep Komisije Vlade RS za pritožbe
iz delovnega razmerja št. XX kot nezakonita razveljavita ter
ugotovi, da tožeči stranki delovno razmerje po razveljavljenih
sklepih ni prenehalo in še traja pri toženi stranki delovno
razmerje z vsemi pravicami, ki iz delovnega razmerja izhajajo,
zato je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na
delo in ji priznati vse pravice, ki izhajajo iz delovnega
razmerja ter ji izplačati za čas nezakonitega prenehanja plačo v
višini, kot bi jo prejemala, če ji delovno razmerje ne bi
nezakonito prenehalo, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od
dneva izplačila vsake posamezne plače do plačila. Sodišče prve
stopnje je odločilo tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške
postopka.
Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka izrecno zaradi
nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe
materialnega prava.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da se tožeča stranka
pritožuje le glede navedenih dveh pritožbenih razlogov in
obrazlaga nepravilno ugotovljeno dejansko stanje oz. navaja, v
čem šteje, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Glede
zmotne uporabe materialnega prava meni, da je v celoti nepravilna
ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka storila očitano težjo
kršitev obveznosti iz delovnega razmerja po 4. tč. 2. odst. 123.
čl. ZJU z dne 11.6.2003. Glede na to, da je bil ZJU uveljavljen
šele 20.6.2003, tožeča stranka med drugim ugovarja, da ZJU ni
materialni predpis, na podlagi katerega se lahko ugotavlja
disciplinska odgovornost tožeče stranke za čas pred njegovo
uveljavitvijo, saj procesni del vodenja disciplinskega postopka
ureja Uredba, ki je v celoti v nasprotju z ZJU, saj določa
drugostopenjski disciplinski postopek pri organu, ker ZJU tega
nikjer ne določa. Meni, da sodišče prve stopnje ni pazilo na
zakonitost postopka in je napačno uporabilo materialno pravo.
Na podlagi 350. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo
sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi
in pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka
iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odst. 339.
ZPP člena in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno
sodišče je zato posebej in najprej pazilo na absolutno bistveno
kršitev določb postopka po 11. tč. drugega odstavka 339. člena
ZPP, ki določa, da je absolutna bistvena kršitev podana, če
stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki je po zakonu
upravičen zastopati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je na list.
št. 25 pooblastilo Republiškega državnega pravobranilstva,
državne pravobranilke T. K., s katerim Državno pravobranilstvo v
Ljubljani pooblašča na podlagi 10. čl. Zakona o državnem
pravobranilstvu (Ur. l. RS št. 20/97) višjo strokovno sodelavko
g. M. S., univ. dipl. prav. z opravljenim pravniškim državnim
izpitom za nadomeščanje na naroku v zadevi pod zgoraj navedeno
opravilno številko. Ga. M. S. je na podlagi tega pooblastila
zastopala toženo stranko na glavni obravnavi dne 7.9.2004, na
kateri je dajala navedbe, nadalje na glavni obravnavi dne
12.10.2004, na kateri je prav tako dajala navedbe in postavljala
vprašanja pri zaslišanju tožnika, prav tako tudi pri zaslišanju
priče I. J. ter pri zaslišanju priče J. M.. Po 10. čl. Zakona o
državnem pravobranilstvu državni pravobranilec izjemoma iz
upravičenih razlogov v posameznih zadevah pooblasti dipl.
pravnika z opravljenim državnim pravniškim izpitom, zaposlenega v
državnem organu ali drugem subjektu, da ga nadomešča pri
zastopanju za posamezna pravna dejanja. Dano pooblastilo ne
pomeni te izjeme po 10. členu ZDP. Zastopanje na glavni
obravnavi, sodelovanje v dokaznem postopku niso le posamezna
pravna dejanja. Po 2. odst. 27. čl. Zakona o državnem
pravobranilstvu lahko pomočnik državnega pravobranilca po
pooblastilu nadomešča državnega pravobranilca pri zastopanju pred
okrajnimi in okrožnimi sodišči in pred upravnimi organi. Isti
zakon v 41. členu določa, da višji strokovni sodelavci in
strokovni sodelavci izdelujejo osnutke pravnih mnenj, ki jih daje
državni pravobranilec, izdelujejo osnutke vlog, ki jih v sodnih
in drugih postopkih vlaga državni pravobranilec in opravljajo
druge strokovne naloge v državnem pravobranilstvu. Ni torej
pravne podlage ne v navedenem 10. členu, niti v 41. členu, da bi
lahko državni pravobranilec pooblastil višjega strokovnega
sodelavcu, zaposlenega na državnem pravobranilstvu za zastopanje
oz. nadomeščanje državnega pravobranilca na naroku v
delovnopravni sporni zadevi. Po 3. čl. Zakona o državnem
pravobranilstvu lahko naloge, to je tudi zastopanje državnega
pravobranilstva opravljajo le pravobranilci in pomočniki
državnega pravobranilca.
Zaradi navedenega pooblastilo za g. M. S.z dne 6.9.2004 ni bilo
zakonito. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb
postopka po 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katero višje
sodišče pazi ob pritožbi po uradni dolžnosti. Pritožbi je bilo
treba ugoditi, razveljaviti izpodbijano sodbo in vrniti zadevo
sodišču prve stopnje v novo sojenje, s tem, da se bo Državno
pravobranilstvo izognilo navedeni absolutni bistveni kršitvi
določb postopka in nadalje zakonito zastopalo toženo stranko.
Zato pritožbeno sodišče ni obravnavalo pritožbe glede pritožbenih
razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in
napačne uporabe materialnega prava in bo moralo sodišče prve
stopnje na novo obravnavati sporno zadevo po vsebini in pri tem
upoštevati pritožbene navedbe tožeče stranke.
Pritožba tožeče stranke je utemeljena, zaradi tega je bilo treba
tudi odločiti, da so pritožbeni stroški tožeče stranke nadaljnji
stroški postopka, o katerih bo sodišče odločalo s končno odločbo.