Court dismisses appeal against enforcement against former shareholder who lacked business influence.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance decision to enforce debt against a former shareholder of a dissolved company. The appellant argued she was not passively legitimated and had no knowledge of the company's operations after selling it in 1995, citing unsigned documents and a court judgment as evidence. The court rejected these claims because the appellant failed to provide legally relevant proof that she lacked influence over the company's management or the creation of the debt during the dissolution period.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o gospodarskih družbah (ZGD): Former shareholders of a dissolved company are liable for remaining obligations unless they can prove they had no influence on the company's management and the creation of the debt.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba dolžnice se zavrne in se p o t r d i izpodbijani
sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Glede na citirane listine, ki jih je pritožnica priložila
ugovoru, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da ni
predložila pravno relevantnih dokazov za svojo trditev, da v
času izbrisa prvotnega dolžnika ni bila njegova družbenica
oz. da ni imela vpogleda v njegovo poslovanje, zato je
sodišče prve stopnje njen ugovor utemeljeno zavrnilo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot
neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep z dne
28.1.2004.
Proti navedenemu sklepu je dolžnica po svoji pooblaščenki
vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala
njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve
stopnje v novo obravnavanje. Zatrjuje, da ni pasivno
legitimirana in opozarja, da je to navajala že v ugovoru,
vendar sodišče v pobijanem sklepu ni podalo razlogov o tem
dejstvu. Z upnikom ni bila v nikakršnem poslovnem in/ali
drugem odnosu in je šele s prejemom sklepa z dne 28.1.2004
izvedela, da so v imenu družbe S. d.o.o. sklenjene
zavarovalne pogodbe za vozila, ki jih dolžnica ni nikoli
videla. Dejstvo je, da je dolžnica družbo S. d.o.o. prodala
leta 1995 in od tedaj dalje ni imela nobenega vpogleda v
poslovanje družbe. Dolžnica ni sklenila zavarovalnih pogodb
z upnikom in ji tudi ni ničesar znano v zvezi z vtoževanim
zneskom. Kot je navajala že v postopku pred sodiščem prve
stopnje, in tudi predložila listine, ki jih poseduje v zvezi
s prodajo družbe S. d.o.o., dolžnica ni vedela in ni bila
dolžna vedeti, da ni prišlo do realizacije registracije
družbe S. d.o.o. na novega prevzemnika družbe Z. in njegovo
družbo, saj je bila za dolžnico zadeva zaključena po podpisu
listin in prejemu dogovorjenega zneska od prevzemnika.
Pobijana odločitev je napačna in nepoglobljena. Če bi
sodišče izvedlo predlagane dokaze: vpogled priloženih
listin, vpogled v sodne spise, ki so bili navedeni v
ugovoru, bi po vsestranski proučitvi zadeve zaključilo
drugače. Dolžnica je bila s strani prevzemnika družbe hudo
ogoljufana, za vse je izvedela, ko je leta 2000 začela
prejemati izvršilne predloge in tožbe, za vse dolgove, ki
jih je povzročil prevzemnik družbe. Kot izhaja iz
pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v K. opr.št. Pg, je
sodišče tožbeni zahtevek tožnika M. d.d. zavrnilo, ker
toženka S.K. ni sklenila naročniškega razmerja s tožnikom.
Podobna situacija se pojavlja v konkretnem primeru: dolžnica
ni sklenila zavarovalnih pogodb za avtomobile in ne more
odgovarjati.
Pritožba dolžnice ni utemeljena.
Postopek, ki je v obravnavani zadevi tekel zoper prvotnega
dolžnika, družbo S. d.o.o., na podlagi pravnomočnega sklepa
o izvršbi z dne 26.3.1999, je bil s sklepom z dne 5.3.2001
prekinjen zaradi izbrisa dolžnika iz sodnega registra na
podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod,
Ur.l.RS št. 54/99 s sprem.). Upnik je z vlogo z dne 4.6.2001
predlagal nadaljevanje postopka zoper družbenico prvotnega
dolžnika, S.K., in je sodišče prve stopnje postopek zoper
imenovano nadaljevalo s sklepom z dne 28.1.2004 (ta sicer ne
vsebuje izrecne odločitve o nadaljevanju postopka zoper
S.K., ampak je ta vsebovana v odločitvi, da se izvršba
dovoljuje z izvršilnimi sredstvi, nanašajočimi se na novo
dolžnico).
Prvotni dolžnik je torej prenehal obstajati z izbrisom iz
sodnega registra na podlagi ZFPPod (1. odst. 27. čl.). V
takšnem primeru se šteje, da so družbeniki gospodarske
družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl.
Zakona o gospodarskih družbah, ZGD, torej izjavo o prevzemu
obveznosti za plačilo morebitnih preostalih obveznosti
izbrisane družbe. Za takšno preostalo obveznost izbrisane
družbe očitno gre tudi pri terjatvi, ki jo upnik izterjuje v
tem postopku. Družbeniki izbrisane družbe so torej njeni
pravni nasledniki, z izjemo tistih družbenikov, ki niso
imeli vpliva na njeno poslovanje in na nastanek obveznosti
družbe (t.im. nepravi, pasivni družbeniki - tako: odločba
Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002).
Pritožnica ne zanika ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je
bila pri prvotnem dolžniku vpisana v sodni register kot
njegova družbenica, ravno obratno, izrecno navaja, da
postopek prenosa na novega lastnika v sodni register ni bil
zaključen; ugovorne trditve v smeri, da je družbo prodala v
že v letu 1995 in da od tedaj dalje ni imela vpogleda v
njeno poslovanje, so dokazno bremenile njo. V utemeljitev
svojih ugovornih trditev pa je dolžnica priložila: prvo
stran nepodpisanega predloga za vpis sprememb v sodni
register pri prvotnem dolžniku, iz katere bi bilo razvidno,
da je bila na pristojno sodišče 24.5.1995 vložena
priglasitev za vpis sprememb več podatkov, med drugim tudi
vpis spremembe lastnika, pri čemer pa ni videti, za kakšno
tovrstno spremembo naj bi šlo; zapis pogodbe o odsvojitvi
deležev v družbi S. d.o.o. P. z dne 6.5.1995, ki pa ni
podpisana in je kot takšne ni mogoče upoštevati; kopija
sodbe Pg z dne 24.10.2001, kjer je pritožnica navedena kot
tožena stranka, ni pa iz nje razvidno njeno razmerje do
izbrisane družbe. Glede na citirane listine, ki jih je
pritožnica priložila ugovoru, je utemeljen zaključek sodišča
prve stopnje, da ni predložila pravno relevantnih dokazov za
svojo trditev, da v času izbrisa prvotnega dolžnika ni bila
njegova družbenica oz. da ni imela vpogleda v njegovo
poslovanje, zato je sodišče prve stopnje njen ugovor
utemeljeno zavrnilo. Pritožnica pa lahko v tridesetih dneh
od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa začne pravdo za
ugotovitev nedopustnosti izvršbe (1. odst. 59. čl. Zakona o
izvršbi in zavarovanju, ZIZ).
Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na
podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v
zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnice zavrnilo kot
neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje.