Court dismisses debtor's appeal, ruling advance payment does not extinguish return obligation under enforcement law.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper dismissed the debtor's appeal against a first-instance decision ordering the return of restaurant equipment. The debtor argued that a prior advance payment of 30 million Italian lire constituted a valid defense under the Enforcement and Security Act, claiming the creditor could not retain the items. The court held that the enforcement title created a specific obligation to return movable property, which is distinct from a claim for payment; therefore, the advance payment does not legally extinguish the duty to return the goods.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 55. člen; 15. člen: An advance payment made by the debtor does not constitute a valid defense to prevent the return of specific movable property ordered by an enforcement title, as the obligation to return distinct from a monetary claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani
sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Upnikova terjatev po navedenem izvršilnem naslovu ni
terjatev na plačilo gostinske opreme, ampak terjatev na
njeno vrnitev, kar pomeni, da dolžnikova trditev, da je
upniku za to opremo plačal akontacijo, ne more predstavljati
ugovornega razloga po 55. čl. Zakona o izvršbi in
zavarovanju (ZIZ), ki bi preprečeval izvršbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 22.12.2004, ker
je ugotovilo, da ta ni utemeljen.
Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu
vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev oziroma
ustrezno spremembo. Navaja, da je pri upniku naročil blago
za notranjo opremo pizzerije, kot akontacijo pa je plačal
30.000.000,00 italijanskih lir. Ta akontacija predstavlja
plačilo vsaj nekaterih stvari, katerih vrnitev zahteva upnik
v obravnavanem postopku, zato si je upnik ne more kar tako
zadržati. Premične stvari se nahajajo v lokalu. So
neuporabljene, torej nove in v popolnoma intaktnem stanju.
Dolžnik gostinskega lokala ni uspel odpreti zaradi spora
enim od najemodajalcev oziroma bolje rečeno, zaradi spora
med najemodajalcema, bivšima zakoncema, ki svojih
premoženjskih razmer nista bila sposobna dokončno urediti.
Dolžnik je celi dve leti upal, da bo do odprtja gostinskega
lokala prišlo. Sedaj je jasno, da to ne bo mogoče. Zato se z
vrnitvijo premičnih stvari tudi strinja, vendar tako, da se
pri tem upošteva nesporno plačilo akontacije.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da teče v obravnavanem primeru
izvršba na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne in
izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v K. opr.št. Pg 338/2002,
s katero je dolžniku naložena obveznost vrnitve tam navedene
premične opreme za gostinski lokal, ter obveznost plačila
pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem
pravilno navedlo, da je na izvršilni naslov vezano in vanj
ne sme posegati. Upnikova terjatev po navedenem izvršilnem
naslovu ni terjatev na plačilo gostinske opreme, ampak
terjatev na njeno vrnitev, kar pomeni, da dolžnikova
trditev, da je upniku za to opremo plačal akontacijo v
višini 30.000.000,00 ITL, ne more predstavljati ugovornega
razloga po 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki
bi preprečeval izvršbo, torej tudi ne ugovora o prenehanju
terjatve po 8. tč. 55. čl. ZIZ (če je terjatev prenehala na
podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe
ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel
uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni
naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva,
ki je nastopilo po sklenitvi poravnave). Pa četudi bi pri
zatrjevanem dejstvu plačila akontacije upniku lahko šlo za
ugovor prenehanja terjatve, je iz priloženega izvršilnega
naslova razvidno, da je to dejstvo dolžnik uveljavljal že v
postopku, iz katerega izvira predmetni izvršilni naslov,
vendar brezuspešno.
Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na
podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v
zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot
neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje.