Legislator Case Law & Legislation
VSK sodba I Cpg 241/2004 ECLI:SI:VSKP:2005:I.CPG.241.2004 AI generated

Court dismisses appeal in financial lease dispute, ruling risk of loss falls on lessee after delivery.

Case Number VSK sodba I Cpg 241/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the appellant's claim that the vehicle's disappearance constituted force majeure, thereby terminating the contract. The appellant argued that the missing vehicle, unaccounted for over five years, proved destruction by an external event beyond their control. However, the court determined the lease agreement contained a purchase option, transforming it into a sale with retention of title where the lessee bore the risk of accidental loss after delivery.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) 541. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 353. člen: In a financial lease agreement containing a purchase option, the risk of accidental loss or damage to the subject matter passes to the lessee upon delivery, preventing termination due to disappearance unless proven force majeure.

Keywords

AI generated
financial lease agreement retention of title risk of accidental loss force majeure sale with retention of title

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba tožene stranke se zavrne in se p o t r d i

izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravno gre pri leasing pogodbi res za pogodbo z elementi

zakupne pogodbe, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v

izpodbijani sodbi, vendar pa obravnavana pogodba o finančnem

leasingu št. 0493/98, določa opcijo odkupa predmeta leasinga

po poteku leasinga (tč. G določa odkupno ceno 688,00 DEM z

zapadlostjo 16.7.2001). V tem delu je zato predmetna leasing

pogodba prevzela značilnosti prodajne pogodbe, zato prihaja

v poštev smiselna uporaba določb v času spornega razmerja

veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih, ki urejajo

prodajo s pridržkom lastninske pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo (prav: sodbo in sklepom) je sodišče prve

stopnje: I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v P., opr.št.

Ig 2001/00639 z dne 18.12.2001, vzdržalo v celoti v veljavi

v 1. točki izreka za glavnico v znesku 1.397.205,13 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.2.2001 do plačila in v

3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku

55.990,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.12.2001

do plačila; toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh

tožeči stranki povrniti nadaljnje stroške pravdnega postopka

v znesku 150.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

1.6.2004 do plačila; II.) zavrglo tožbeni zahtevek (prav:

tožbo), da je tožena stranka dolžna v 8 dneh plačati tožeči

stranki glavnico v znesku 1.397.205,13 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 13.3.2001 do plačila.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka vložila pritožbo, v

kateri opozarja, da niti sodišče in niti leasing hiša nimata

dokaza, da vozilo ni bilo uničeno zaradi višje sile. Višja

sila je čisto vsak dogodek, ki ni odvisen od volje strank.

Kako si je razlagati dejstvo, da v več kot petih letih od

izginotja vozila in najemnika ni uspelo prav nikomur

izslediti ne vozila, še manj pa najemnika, kljub razpisani

Interpolovi tiralici in dodatnemu iskanju sodišča. Če se

trdi, da vozilo ni bilo uničeno, pritožnik pričakuje

predložitev materialnih dokazov, saj sodišče za pravično

razsodbo vselej potrebuje objektivne dokaze. Hkrati meni, da

gre za napačno razlago I. odst. 598. čl. ZOR.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Iz navedb tožeče stranke v tej pravdi izhaja, da je toženi

stranki dne 1.10.1999 odpovedala pogodbo o finančnem

leasingu z dne 16.7.1998, ker tožena stranka ni izpolnjevala

svojih obveznosti po tej pogodbi, po odpovedi pogodbe pa ji

tudi ni bilo vrnjeno vozilo, ki je predmet leasinga.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za toženo stranko višina

terjanega zneska niti ni bila sporna, saj je na glavni

obravnavi dne 1.6.2004 navajala, da ne trdi, da ni dolžna

poravnati vtoževanega zneska, njen ključni ugovor je bil

podan v smeri, da ji je bilo vozilo v času trajanja leasing

pogodbe v letu 1999 ukradeno. Glede na to je menila, da

tožeči stranki terjanega zneska ni dolžna plačati. Sodišče

prve stopnje je v povezavi s takšnim ugovorom tožene stranke

ugotavljalo, ali je sporna pogodba zaradi protipravne

odtujitve predmeta leasinga prenehala, pri čemer je

zaključilo, da bi do prenehanja sporne pogodbe (ob

predpostavki, da je leasing pogodba pogodba z elementi

zakupne pogodbe) prišlo le, če bi bil predmet pogodbe uničen

zaradi višje sile; v konkretnem primeru pa za višjo silo ni

šlo, saj predmet leasinga ni bil uničen. Kolikor tožena

stranka sedaj v pritožbi navaja, da naj bi šlo v

obravnavanem primeru za višjo silo (glede na to, da vozilo v

več kot petih letih od izginotja ni bilo najdeno), gre za

nove in dokazno nepodprte trditve v pritožbi, za katere pa

tožena stranka ni hkrati izkazala, da jih brez svoje krivde

ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do

konca glavne obravnave (1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem

postopku, ZPP).

Pravno gre pri leasing pogodbi res za pogodbo z elementi

zakupne pogodbe, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v

izpodbijani sodbi, vendar pa obravnavana pogodba o finančnem

leasingu št. 0493/98 (priloga A 14), določa opcijo odkupa

predmeta leasinga po poteku leasinga (tč. G določa odkupno

ceno 688,00 DEM z zapadlostjo 16.7.2001). V tem delu je zato

predmetna leasing pogodba prevzela značilnosti prodajne

pogodbe, zato prihaja v poštev smiselna uporaba določb v

času spornega razmerja veljavnega Zakona o obligacijskih

razmerjih, ki urejajo prodajo s pridržkom lastninske

pravice. Po 541. čl. ZOR pri prodaji s pridržkom lastninske

pravice nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja

stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izročena. Iz

listin v spisu je razvidno, da je bil predmet leasinga

toženi stranki izročen 17.7.1998 (priloga A 16), zato je ne

glede na ugotovljeno krajo vozila v letu 1999, tožena

stranka dolžna poravnati svoje obveznosti po sporni pogodbi

v posledici po tožeči stranki uveljavljenega odstopa od te

pogodbe.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na

podlagi 353. čl. ZPP, pritožbo tožene stranke zavrnilo kot

neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve

stopnje.