Court dismisses appeal in financial lease dispute, ruling risk of loss falls on lessee after delivery.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's claim that the vehicle's disappearance constituted force majeure, thereby terminating the contract. The appellant argued that the missing vehicle, unaccounted for over five years, proved destruction by an external event beyond their control. However, the court determined the lease agreement contained a purchase option, transforming it into a sale with retention of title where the lessee bore the risk of accidental loss after delivery.
Legislator headnote
AI generatedZakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) 541. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 353. člen: In a financial lease agreement containing a purchase option, the risk of accidental loss or damage to the subject matter passes to the lessee upon delivery, preventing termination due to disappearance unless proven force majeure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba tožene stranke se zavrne in se p o t r d i
izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pravno gre pri leasing pogodbi res za pogodbo z elementi
zakupne pogodbe, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v
izpodbijani sodbi, vendar pa obravnavana pogodba o finančnem
leasingu št. 0493/98, določa opcijo odkupa predmeta leasinga
po poteku leasinga (tč. G določa odkupno ceno 688,00 DEM z
zapadlostjo 16.7.2001). V tem delu je zato predmetna leasing
pogodba prevzela značilnosti prodajne pogodbe, zato prihaja
v poštev smiselna uporaba določb v času spornega razmerja
veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih, ki urejajo
prodajo s pridržkom lastninske pravice.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo (prav: sodbo in sklepom) je sodišče prve
stopnje: I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v P., opr.št.
Ig 2001/00639 z dne 18.12.2001, vzdržalo v celoti v veljavi
v 1. točki izreka za glavnico v znesku 1.397.205,13 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.2.2001 do plačila in v
3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku
55.990,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.12.2001
do plačila; toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh
tožeči stranki povrniti nadaljnje stroške pravdnega postopka
v znesku 150.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
1.6.2004 do plačila; II.) zavrglo tožbeni zahtevek (prav:
tožbo), da je tožena stranka dolžna v 8 dneh plačati tožeči
stranki glavnico v znesku 1.397.205,13 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 13.3.2001 do plačila.
Proti navedeni sodbi je tožena stranka vložila pritožbo, v
kateri opozarja, da niti sodišče in niti leasing hiša nimata
dokaza, da vozilo ni bilo uničeno zaradi višje sile. Višja
sila je čisto vsak dogodek, ki ni odvisen od volje strank.
Kako si je razlagati dejstvo, da v več kot petih letih od
izginotja vozila in najemnika ni uspelo prav nikomur
izslediti ne vozila, še manj pa najemnika, kljub razpisani
Interpolovi tiralici in dodatnemu iskanju sodišča. Če se
trdi, da vozilo ni bilo uničeno, pritožnik pričakuje
predložitev materialnih dokazov, saj sodišče za pravično
razsodbo vselej potrebuje objektivne dokaze. Hkrati meni, da
gre za napačno razlago I. odst. 598. čl. ZOR.
Pritožba tožene stranke ni utemeljena.
Iz navedb tožeče stranke v tej pravdi izhaja, da je toženi
stranki dne 1.10.1999 odpovedala pogodbo o finančnem
leasingu z dne 16.7.1998, ker tožena stranka ni izpolnjevala
svojih obveznosti po tej pogodbi, po odpovedi pogodbe pa ji
tudi ni bilo vrnjeno vozilo, ki je predmet leasinga.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za toženo stranko višina
terjanega zneska niti ni bila sporna, saj je na glavni
obravnavi dne 1.6.2004 navajala, da ne trdi, da ni dolžna
poravnati vtoževanega zneska, njen ključni ugovor je bil
podan v smeri, da ji je bilo vozilo v času trajanja leasing
pogodbe v letu 1999 ukradeno. Glede na to je menila, da
tožeči stranki terjanega zneska ni dolžna plačati. Sodišče
prve stopnje je v povezavi s takšnim ugovorom tožene stranke
ugotavljalo, ali je sporna pogodba zaradi protipravne
odtujitve predmeta leasinga prenehala, pri čemer je
zaključilo, da bi do prenehanja sporne pogodbe (ob
predpostavki, da je leasing pogodba pogodba z elementi
zakupne pogodbe) prišlo le, če bi bil predmet pogodbe uničen
zaradi višje sile; v konkretnem primeru pa za višjo silo ni
šlo, saj predmet leasinga ni bil uničen. Kolikor tožena
stranka sedaj v pritožbi navaja, da naj bi šlo v
obravnavanem primeru za višjo silo (glede na to, da vozilo v
več kot petih letih od izginotja ni bilo najdeno), gre za
nove in dokazno nepodprte trditve v pritožbi, za katere pa
tožena stranka ni hkrati izkazala, da jih brez svoje krivde
ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do
konca glavne obravnave (1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem
postopku, ZPP).
Pravno gre pri leasing pogodbi res za pogodbo z elementi
zakupne pogodbe, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v
izpodbijani sodbi, vendar pa obravnavana pogodba o finančnem
leasingu št. 0493/98 (priloga A 14), določa opcijo odkupa
predmeta leasinga po poteku leasinga (tč. G določa odkupno
ceno 688,00 DEM z zapadlostjo 16.7.2001). V tem delu je zato
predmetna leasing pogodba prevzela značilnosti prodajne
pogodbe, zato prihaja v poštev smiselna uporaba določb v
času spornega razmerja veljavnega Zakona o obligacijskih
razmerjih, ki urejajo prodajo s pridržkom lastninske
pravice. Po 541. čl. ZOR pri prodaji s pridržkom lastninske
pravice nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja
stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izročena. Iz
listin v spisu je razvidno, da je bil predmet leasinga
toženi stranki izročen 17.7.1998 (priloga A 16), zato je ne
glede na ugotovljeno krajo vozila v letu 1999, tožena
stranka dolžna poravnati svoje obveznosti po sporni pogodbi
v posledici po tožeči stranki uveljavljenega odstopa od te
pogodbe.
Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na
podlagi 353. čl. ZPP, pritožbo tožene stranke zavrnilo kot
neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve
stopnje.