Appeal dismissed; shareholder's claim of asset division omission lacks evidence under ZGD 397. ZGD 397; ZGD 456; ZNP 21; ZSReg 19; ZGD 398; ZGD 33.2

Pritožba družbenika R.U. se zavrne in se p o t r d i

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po določilu 397.čl. v zvezi s 456.čl. ZGD lahko zoper sklep

o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vložijo ugovor

tudi družbeniki (1.odst.), sodišče pa njihovemu ugovoru

ugodi, če ugotovi, da je utemeljen in bi bili družbeniki

odškodovani.Oškodovanje družbenika bi kot ugovorni razlog

bil utemeljen, če bi bilo takšno oškodovanje zatrjevano kot

objektivna posledica samega sklepa o prenehanju družbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo

ugovor družbenika R.U., ki ga je ta vložil zoper sklep

družbenikov z dne 13.9.2004 o prenehanju po skrajšanem

postopku družbe M. d.o.o., N.G..

Proti navedenemu sklepu je v izreku imenovani družbenik po

svoji pooblaščenki vložil pritožbo in predlagal njegovo

spremembo tako, da pritožbeno sodišče sklep o prenehanju

družbe po skrajšanem postopku z dne 13.9.2004 razveljavi. V

pritožbi opozarja, da ni v ugovoru niti zatrjeval, da sklep

o prenehanju z dne 13.9.2004 ne vsebuje vseh zahtevanih

podatkov in predpisane vsebine na način, kot to obrazlaga in

ocenjuje sodišče v izpodbijanem sklepu. Res je tudi, da člen

397 ZGD v 2. odst. določa, da je ugovor uspešen v primeru,

če sodišče ugotovi, da je utemeljen in da bi bili družbeniki

oškodovani. Vendar pa je ocena sodišča o tem napačna, zato

je v posledici tega tudi zgrešeno stališče, da ugovoru ni

mogoče ugoditi. Sodišče se sklicuje na to, da izbris družbe

po skrajšanem postopku družbeniku ne odvzema pravice do

delitve premoženja, ki je ostalo po izbrisu družbe oz.

njenem prenehanju. Navaja tudi, da v kolikor v sklepu o

delitvi ni zajeto vse premoženje, to še ne pomeni, da

družbenik ne more uveljavljati naknadne delitve. V tem

primeru - zaključuje sodišče - je to vprašanje, ki ga je

potrebno rešiti v pravdi, vključno z vprašanjem obsega

premoženja. Glede na takšno stališče sodišča se pritožnik

sprašuje, čemu je v ZGD kot obvezna sestavina sklepa o

prenehanju družbe po skrajšanem postopku naveden in

predviden tudi predlog o delitvi premoženja? Problemov ne bi

bilo, če bi predlog o delitvi zajemal vse premoženje družbe.

V kolikor pa predlog zajema le del premoženja družbe, to

nedvomno pomeni ali vsaj daje slutiti, da je nekaj narobe in

navaja na razmišljanje, da je naknadna delitev v pravdi

vprašljiva; slednje pa je tudi glede samega obsega

premoženja družbe, ki lahko v času od njenega izbrisa pa do

naknadne delitve v pravdi bodisi izgine bodisi se zmanjša v

škodo nekaterih družbenikov. ZGD govori o predlogu o delitvi

premoženja, kar bi bilo razumeti, da misli na vse premoženje

družbe v času sprejema sklepa o prenehanju oz. v času do

izbrisa družbe. Ni logično, da bi bilo v predlogu o delitvi

premoženja kot sestavnem delu sklepa o prenehanju po

skrajšanem postopku zajeto le nekatero premoženje družbe,

ostalo pa ne. S tem, ko v predlogu ni zajeto vse premoženje

družbe, se ustvarja videz zmanjšanja njenega premoženja oz.

nerealna slika o premoženju družbe, posamezen družbenik pa

ima zaradi tega posredno škodo. Družbenik ni lastnik družbe

in v konkretnem primeru ne gre ne za premično ne za

nepremično njegovo premoženje, ampak ima družbenik le

poslovni delež v družbi, kateri je v poslovnih knjigah zajet

v aktivi kot dolgoročna vlaganja - delež na kapitalu pravne

osebe. Pritožnik je v ugovoru zgolj kot okoliščino navajal,

da je poleg drugih postopkov sprožil tudi tožbo zaradi

ugotovitve ničnosti sklepa o prenehanju z dne 13.9.2004,

nikakor pa ni v ugovornem postopku uveljavljal razlog

ničnosti. Uveljavljal ga je zgolj kot utemeljen ugovorni

razlog. Jasno je, da je ničnost uveljavljal s tožbo v

posebnem postopku. Družbeniki že po splošnih pravnih

pravilih sklep skupščine lahko spremenijo in se odločijo, da

bodo nadaljevali poslovanje družbe. To ni več mogoče šele,

ko je prenehanje družbe vpisano v sodni register. Pritožnik

je poleg tožbe na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa z

dne 13.9.2004, ki se vodi pri naslovnem sodišču pod opr.št.

Pg 345/04, vložil tudi tožbo na izključitev drugega

družbenika iz d.o.o. in odpoklic istega kot poslovodje, ki

se vodi pod opr.št. Pg 347/04, drugi družbenik pa je prav

tako z nasprotno tožbo, ki se vodi pri istem sodišču pod

opr.št. Pg 363/04, zahteval izključitev pritožnika kot

družbenika. Navedena dejanja obeh družbenikov pa nedvomno

pomenijo, da sta z njimi oba družbenika izrazila tako voljo

kot željo po nadaljnjem poslovanju in torej obstoju družbe,

ne pa po prenehanju le-te in sta tako s svojim ravnanjem

pravzaprav spremenila sklep z dne 13.9.2004. Pritožnik je v

ugovoru opisal okoliščine, ki pomenijo namerno,

protizakonito in protipogodbeno delovanje drugega družbenika

kot poslovodje v škodo družbenika pritožnika in tudi v škodo

družbe, kar po mnenju pritožnika predstavlja oškodovanje

družbenika, o katerem govori 2. odst. 397. čl. ZGD. Ker se

je pritožnik zaradi utemeljitve svojega ugovora skliceval na

določene okoliščine, ki nesporno kažejo na oškodovanje

pritožnika in glede katerih je za obstoj svojih pravic

sprožil ustrezne pravdne in kazenske postopke, o katerih

sodišče še ni odločalo, bi lahko registrsko sodišče,

upoštevaje čl. 33 ZSR, prekinilo postopek vpisa v sodni

register, do pravnomočnosti citiranih sporov. Družbenik ima

tudi denarni zahtevek do družbe, ki ga je že naslovil na

družbo, in ko mu bo omogočeno natančno definirati tudi

njegovo višino po pregledu vse dokumentacije, bo vložil tudi

tožbo zoper družbo. Gre torej za gotovi bodoči zahtevek

družbenika do družbe, zato je tudi iz tega vidika prenehanje

oz. izbris družbe nedopusten. Po 2. odst. 397. čl. ZGD

zadošča že možnost povzročitve škode družbeniku. Povzročitev

škode družbeniku je lahko posledica izvajanja skupščinskega

sklepa, namen ugovornega in pritožbenega registrskega

postopka pa je preprečitev nastanka škode, sicer bi bil

celotni pritožbeni postopek vpisa v sodni register povsem

odveč in nepotreben. Nenazadnje je posledica morebitne

ničnosti skupščinskega sklepa v pravdi znana. Ničen sklep

skupščine po ZGD nima nobenih pravnih posledic, vse

morebitne spremembe, nastale na podlagi ničnega sklepa, je

treba vrniti v stanje pred sprejetjem sklepa. Kaj bo torej

koristil pritožniku morebiten uspeh z ničnostjo sklepa z dne

13.9.2004, če pa bo registrsko sodišča družbo najprej

izbrisalo iz registra, nato pa zadevo vrnilo v stanje kot da

tega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku ni bilo?

Pritožba družbenika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sedanji pritožnik v

ugovoru med drugim navajal, da je sestavni del sklepa o

prenehanju družbe M.d.o.o. z dne 13.9.2004 tudi predlog o

delitvi premoženja in da sklep II iz zapisnika ni v notarski

izjavi sprejet sklep o delitvi premoženja, ker predlog o tej

delitvi ni notarsko overjena izjava. Na te ugovorne navedbe

je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odgovorilo, da

niso upoštevne, ker Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) ne

postavlja zahteve, da bi predlog o delitvi premoženja moral

biti podan v obliki notarsko overjene izjave. Brez potrebe

sedaj pritožnik izpostavlja, da v ugovoru ni bilo trditve o

tem, da sklep o prenehanju z dne 13.9.2004 ne vsebuje

zahtevanih podatkov in predpisane vsebine; dejstvo je, da je

s strani sodišča prve stopnje povzeto pritožnik v ugovoru

izpostavil, zato je sodišče na te navedbe utemeljeno

odgovorilo.

Po določilu 397. čl. v zvezi s 456. čl. ZGD lahko zoper

sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vložijo

ugovor tudi družbeniki (1. odst.), sodišče pa njihovemu

ugovoru ugodi, če ugotovi, da je utemeljen in bi bili

družbeniki odškodovani (2. odst.). Ker je torej možnost

oškodovanja družbenikov kot ugovorni razlog v zakonu izrecno

predviden, ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve

stopnje, da zaradi prenehanja družbe po skrajšanem postopku

družbeniki ne morejo biti oškodovani; čeprav je očitno bil

namen zakonodajalca, ki je uredil možnost vložitve ugovora

zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ta,

da pred možnostjo oškodovanja prvenstveno zaščiti tretje

osebe (upnike). Vendar pa je kljub drugačnemu stališču v tem

delu sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da

oškodovanje družbenika v konkretnem primeru ni izkazano.

Oškodovanje družbenika bi kot ugovorni razlog bil po mnenju

pritožbenega sodišča utemeljen, če bi bilo takšno

oškodovanje zatrjevano kot objektivna posledica samega

sklepa o prenehanju družbe. V obravnavanem primeru pa ni

pritožnik niti zatrjeval, kakšna škoda naj bi mu nastala v

posledici sklepa o prenehanju, ampak je ravno obratno v

ugovoru zatrjeval okoliščine, ki po njegovem mnenju pomenijo

protizakonito in protipogodbeno ravnanje drugega družbenika

kot poslovodje v škodo pritožnika, torej je zatrjeval škodo

iz naslova ravnanja drugega družbenika, kar pa niti ni

razlog, ki bi ga lahko uveljavljal v smislu 397. čl. ZGD.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pritožnik v ugovoru

med drugim navajal, da sklep o prenehanju družbe v delu, ki

se nanaša na delitev premoženja, ni popoln, ker da ne zajema

vsega premoženja. Ob razlogih, ki jih je v zvezi s to

trditvijo zavzelo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče

dodaja, da morajo tudi udeleženci v postopku vpisa v sodni

register za svoje navedbe predlagati oziroma predložiti

ustrezne dokaze (21. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ZNP v

zvezi z 19. čl. Zakona o sodnem registru, ZSReg). Za svoje

trditve v ugovoru, da naj bi poleg v predlogu zaobseženega

premoženja obstajalo tudi nepremično premoženje, ni

pritožnik predložil nobenega dokaza in ni zatrjevanega

nepremičnega premoženja niti konkretno identificiral. Tudi

glede osnovnih sredstev je v ugovoru navajal le, da ni

navedeno, kaj je z ostalimi osnovnimi sredstvi (mimo

osebnega vozila znamke BMW tip 325 I) in katera sploh so

(čeprav je v sklepu pri vsakem od družbenikov navedeno, da

prejme tam navedene prostore s pripadajočo opremo, ki se

nahaja v teh prostorih - očitno je oprema vsaj prostorsko

identificirana); zatrjevana polovica vrednosti osebnega

vozila, ki bi jo po trditvah pritožbe moral prejeti

pritožnik, pa tudi ne predstavlja premoženja, "ki ni bilo

zajeto", saj hkrati ne zatrjuje, da obstajajo tudi še

nerazdeljena denarna sredstva.

Učinek razveljavitve sklepa o prenehanju po vloženem ugovoru

je ta, da pogoji za prenehanje družbe po skrajšanem postopku

niso izpolnjeni in so dolžni organi družbe nadaljevati

postopek likvidacije v skladu z ZGD, ali pa da sodišče glede

na okoliščine primera samo sprejme sklep o prenehanju (2.

odst. 397. čl. ZGD). Ker sodišče v takšnem primeru hkrati z

razveljavitvijo sklepa o prenehanju ne zavrne predloga za

izbris družbe iz registra, je brezpredmetna pritožbena

trditev, da naj bi družbenika z vložitvijo več tožb (na

ugotovitev ničnosti sklepa z dne 13.9.2004; na izključitev

drugega družbenika iz družbe), izrazila željo oz. voljo po

nadaljnjem poslovanju in obstoju družbe, ne pa po njenem

prenehanju in da naj bi s svojimi opisanimi ravnanji

pravzaprav spremenila svoj sklep z dne 13.9.2004.

Po določilu 398. čl. ZGD izda sodišče sklep o izbrisu družbe

iz registra, če ugovor ni vložen ali če vloženi ugovor

zavrne. Za navedeno fazo odločanja bi se zato kot predhodno

vprašanje postavilo vprašanje ničnosti sklepa z dne

13.9.2004 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, glede

na to, da pritožnik zatrjuje pri njem obstoj ničnostnih

razlogov in navaja, da je v tem smislu vložil tožbo na

ugotovitev ničnosti sklepa, zaradi česar bi prišla v poštev

prekinitev postopka vpisa v sodni register do pravnomočne

odločitve o navedenem predhodnem vprašanju (2. odst. 33. čl.

ZSReg).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče

pritožbo družbenika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 39. čl.

ZSReg).