Appeal dismissed because late application for installment court fees violates mandatory time limits in the Court Fees Act.

Pritožba se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik predloga za obročno plačilo sodnih taks ni vložil pravočasno, to je skladno z določbo 14.čl. Zakona o sodnih taksah.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse za sodbo zavrnilo, ker je tožeča stranka predlog za obročno plačilo sodne takse vložila prepozno, to je po zaključku glavne obravnave, na kateri je bila prisotna.

Zoper ta sklep se je tožnik pritožil in v pritožbi navaja, da se ne želi izmikati obveznosti plačila sodnih taks, saj se zaveda, da jih mora plačati, vendar pa je zaprosil za obročno plačevanje sodnih taks. Ne vidi razloga za zavrnitev njegove prošnje. Tudi če takse ne bo plačal bo namreč sodišče predlagalo izvršbo sodnim potom in se bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi od njegove plače mesečno odtegovalo določen znesek kar nekaj mesecev, saj njegova plača ni velika, celotne plače pa se ne more zarubiti. To pomeni, da se celotnega zneska taks ne bo dalo izvršiti na enkrat, bo pa v tem primeru potrebno počakati tudi na postopek izvršbe in to dejansko pomeni plačevanje v obrokih, v tem primeru nastanejo še dodatni izvršilni stroški.

V primeru obročnega plačevanja pa teh stroškov ne bo. Tudi sicer je Zakon o pravdnem postopku (ZPP) poskrbel, da stranke lahko uresničujejo svoje pravice v postopku in to uresničevanje varuje z določbami o oprostitvi plačila stroškov postopka oziroma sodnih taks ter strankam ponuja ustrezne procesne institute, katerih se je poslužil tudi tožnik. Seveda v pričakovanju, da bo s tem uspel in si olajšal plačilo sodnih taks, sklep pa mu je to povsem nepotrebno onemogočil.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik še vedno misli, da je njegov predlog za obročno plačilo sodnih taks za sodbo utemeljen in zato v pritožbi obrazlaga namen takšnih oprostitev oziroma obročnega plačila sodnih taks ter predlaga pregmatično rešitev, saj meni, da če bo prišlo do prisilne izterjave, bo tožnik itak takso obročno plačal, kajti zarubiti celotnega zneska od njegove plače sodišče ne bo moglo. Gre za razmišljanje v pritožbi, ki v tem postopku, kjer je sodišče zavrnilo predlog za obročno plačilo sodnih taks, ker ta ni pravočasen, ni pravno upoštevno.

Pravno pomembno za odločitev v tej zadevi je predvsem to, da tožnik predloga za obročno plačilo sodnih taks ni vložil pravočasno, to je skladno z določbo 14.čl. Zakona o sodnih taksah (ZST). Iz tega zakonskega določila namreč izhaja, da sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, kamor spada tudi obročno plačilo sodnih taks, učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja za katerega je po 4. in 5.čl. tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Taksna obveznost za sodbo nastane takrat, ko je bila obravnava zaključena, če je stranka na obravnavi navzoča.

Kot je že sodišče prve stopnje ugotovilo, je bil tožnik na glavni obravnavi navzoč, zato bi moral takrat, to je 05.03.2004 podati predlog za obročno plačilo sodnih taks. To pa je storil šele 18.06.2004, kar je prepozno, zato sodišče prve stopnje ni moglo ugoditi njegovemu predlogu za obročno plačilo sodnih taks. Iz navedenih razlogov je pritožba tožnika neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. ZPP).