Appeal allowed; default judgment revoked due to failure to verify facts against evidence under ZPP Art. 318.4.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi ter

zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Zoper sklep o razveljavitvi zamudne sodbe ni pritožbe po

2.odstavku 30. člena ZDSS-1, ker zamudna sodba, četudi izdana

skladno z 1. odstavkom 28. člena ZDSS-1 (tožena stranka ne

pristopi na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo),

ni sodba, izdana na podlagi obravnave (1. odstavek 30. člena

ZDSS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo

toženi stranki, da je dolžna tožniku plačati stroške prevoza na

delo od marca 2003 do maja 2004 v zneskih in z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od datuma zapadlosti posameznih zneskov,

razvidnih iz 1. točke izreka sodbe. Odločilo je, da mu je tožena

stranka dolžna povrniti stroške postopka v višini 68.800,00 SIT z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.5.2005 dalje do plačila, pod

izvršbo.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, smiselno iz pritožbenega

razloga bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da sodišče pri

presoji zahtevka upošteva tudi, ali ni v nasprotju s splošno

znanimi podatki oziroma dejstvi, med katerimi je tudi znesek

nadomestila za prevoz na delo med Izolo in Koprom. Tožniku je bil

priznan previsok znesek nadomestila za prevoz na delo. Po

izračunu bi znašali stroški prevoza 180.780,00 SIT. Tožnik ni

upošteval, da ni delal vse dni v mesecih, saj je bil, kot izhaja

iz predloženih obračunov plač za sporno obdobje, štiri dni v

bolniškem staležu kot tudi na koriščenju letnega dopusta. Pri

obračunu stroškov prevoza se ne more upoštevati tudi praznikov in

dela prostih dni, ker je tožnik delal le ob delavnikih. Iz

njegove pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, tožnik pa tudi ni

izkazal, da bi v teh dneh prihajal na delo. Priglaša pritožbene

stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izdalo zamudno sodbo na podlagi 1. odstavka

28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l.

RS št. 2/2004), ki določa, da sodišče izda zamudno sodbo pod

pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek, čeprav je

tožena stranka odgovorila na tožbo, če na poravnalni narok ali na

prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožena stranka. Tožena

stranka na prvi narok ni pristopila. Sodišče prve stopnje je

predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude poravnalnega

naroka s sklepom z dne 16.8.2005 zavrnilo, tožena stranka se

zoper navedeni sklep ni pritožila.

V 318. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99

- 2/2004) so določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Izpolnjeni

morajo biti naslednji pogoji:

1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo

razpolagati;

3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so

navedene v tožbi in

4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v

nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z

dejstvi, ki so splošno znana.

V tem individualnem delovnem sporu ni bil izpolnjen pogoj iz 4.

točke 318. člena ZPP, to je, da dejstva, na katera se opira

tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil

sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Tožnik je načeloma upravičen do povračila stroškov prevoza na

delo in z dela na podlagi Splošne kolektivne pogodbe za

gospodarske dejavnosti (SKPgd, Ur. l. RS št. 40/97). Po določbi

2. točke 52. člena SKPgd delavcu pripada povračilo stroškov za

prevoz na delo in z dela. Tožnik pa je do povračila stroškov

prevoza upravičen le za dneve prisotnosti na delu.

Iz obračunskih listov, ki je predložil za sporno obdobje, je

razvidno število ur opravljenih v tekočem mesecu. Iz tožbenega

zahtevka izhaja, da je tožnik vtoževal povračilo stroškov glede

na obračunane ure, razvidne iz obračunskega lista. Pri tem ni

upošteval, da za dneve, ko je bil na bolniškem dopustu, za dneve

praznikov in ostalih dela prostih dni ter za čas koriščenja

letnega dopusta ni upravičen do povračila stroškov prevoza na

delo. Pritožbeno sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da za

izdajo zamudne sodbe ni bil izpolnjen pogoj iz 4. točke 318.

člena ZPP. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo v

nasprotju z določbo 318. člena ZPP, kar predstavlja absolutno

bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določbi 7. točke 2.

odstavka 339. člena ZPP.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in

izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču

prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).