Employment contract termination for business reasons allowed when work outsourced to a company.

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča

prve stopnje spremeni tako, da se spremenjena glasi:

"Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici z dne

22.9.2003 je nezakonita in se razveljavi.

Tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj na delo in ji

priznati vse pravice iz delovnega razmerja za čas od 14.11.2003

dalje, vključno z neto plačo od katere je dolžna odvesti davke in

prispevke pristojnim institucijam, v 8 dneh pod izvršbo."

Tožnica krije sama svoje stroške postopka."

Pritožba tožeče stranke se zavrže.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če delodajalec stranka zmanjša število izvajalcev na posameznih

delovnih mestih ali posamezna delovne mesta ukine, je podan resen

in utemeljen razlog za odpoved PZ iz poslovnega razloga, čeprav

posamezna dela in naloge delovnega mesta obstajajo še naprej in

se izvajajo prek zunanjih sodelavcev.

Če delodajalec posamezna opravila prenese na zunanjega

izvajalca, organiziranega kot s.p., ne gre za kršitev

prepovedi iz 2. odstavka 11. člena ZDR (prepoved opravljanja

dela na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo

elemeniti delovnega razmerja). Ta prepoved se nanaša le na

primere, ko ima delodajalec z delavcem - fizično osebo -

sklenjeno pogodbo civilnega prava (npr.: delovršno pogodbo),

pa obstajajo elementi delovnega razmerja, ne pa v primeru,

ko delodajalec zaradi zmanjšanja stroškov sklene pogodbo

civilnega prava z gospodarskim subjektom.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odpoved

pogodbe o zaposlitvi z dne 22.9.2003 (pravilno: ugotovilo

nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Toženi stranki je

naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo in ji prizna vse

pravice iz delovnega razmerja od 16.11.2003 dalje, vključno z

neto plačo in prispevki za socialno varnost ter ji povrne stroške

postopka v znesku 276.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od 14.4.2004 do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse

pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem

postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da

sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker v njej ni

navedeno, s katerimi predpisi je v nasprotju izvedena

reorganizacija. Nadalje je sodišče prve stopnje napačno odločilo,

da tožena stranka ne sme sklepati pogodb civilnega prava zaradi

zmanjšanja poslovnih stroškov. Sklicevalo se je na 2. odstavek

11. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št.

42/2002), ki govori o tem, da se delo, ki ima vse elemente

delovnega razmerja, ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega

prava. Pri tem je spregledalo, da ti elementi niso podani, saj

gre za pogodbo z gospodarskim subjektom (s.p.) in ne fizično

osebo; v gospodarskem subjektu to delo lahko opravlja več oseb,

ne nujno le za toženo stranko in ne nepretrgano. Tožena stranka

je imela pravico delo organizirati po svoje in svojim potrebam

prilagajati sistemizacijo. Napačno je stališče sodišča prve

stopnje, da bi tožnica delo pospeševalca prodaje lahko opravljala

v delovnem razmerju; tega delovnega mesta pri toženi stranki

namreč ni bilo. Zaradi zmanjšanja stroškov se je odločila ukiniti

delo trgovskih potnikov in naloge, ki so jih ti opravljali,

zaupati pogodbenim partnerjem. To je njena poslovna odločitev,

katere smotrnosti sodišče ni pristojno presojati. Ne glede na to

pa je iz izvedenih dokazov moč zaključiti, da pospeševalci

prodaje pogodbeno opravijo več dela, kot ga je prej opravila

tožnica kot trgovski potnik. Pritožba predlaga spremembo

izpodbijane sodbe in zavrnitev zahtevka oz. razveljavitev in

vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnica v odgovoru na pritožbo, ki pa je v bistvu prepozna

pritožba zoper sklep o stroških postopka, navaja, da se zoper

sodbo ni nameravala pritožiti, da pa je napačna odločitev o

stroških postopka, ki so tožnici priznani v prenizkem znesku.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne,

izrek o stroških pa zaradi bistvene kršitve določb postopka in

napačne uporabe materialnega prava spremeni. Priglaša stroške

odgovora na pritožbo.

Pritožba tožene stranke je utemeljena, pritožba tožeče stranke pa

prepozna.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na

bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in

na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev

nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega

razloga. Ugotovilo je, da je tožena stranka delovno mesto

trgovskega potnika v sektorju živila, na katerem je delala

tožnica, ukinila. Kot logično je sprejelo njeno odločitev o

racionalizaciji in organizacijskih spremembah. Posledica tega je

bila sprememba načina prodaje z ukinitvijo klasičnih nalog

trgovskega potnika (zbiranje naročil pri kupcih) in z

vključitvijo tega dela v delo pospeševalca prodaje. Za to delo je

sklenila pogodbe o trgovskem zastopanju s podjetniki, ki se s to

dejavnostjo ukvarjajo.

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da za spremembo načina

opravljanja dela ni bilo zakonitega razloga, pri čemer se je

oprlo na 2. odstavek 11. člena ZDR, po katerem se delo ne sme

opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, če obstajajo

elementi delovnega razmerja. S tem zaključkom pritožbeno sodišče

ne soglaša. Pritožba ima prav, da je bila odločitev tožene

stranke poslovna odločitev, v katero sodišče ne more in ne sme

posegati. Delodajalec lahko del opravil, ki jih sicer opravljajo

njegovi delavci, prenese na druge izvajalce. V praksi so znani

številni taki primeri (npr. ukinitev dela čistilk, vratarjev,

peric v bolnicah ipd.). Razlogovanje sodišča prve stopnje, da za

tak poslovni korak ni bilo zakonite podlage, je zato napačno.

Napačno je tudi tolmačenje 2. odstavka 11. člena ZDR, ki se

nanaša le na primere, ko ima delodajalec z delavcem (fizično

osebo) sklenjeno pogodbo civilnega prava (npr. delovršno

pogodbo), pa obstajajo elementi delovnega razmerja. V spornem

primeru o taki situaciji ne moremo govoriti. Tožena stranka je

pogodbo civilnega prava sklenila z gospodarskim subjektom, ta pa

pri drugem gospodarskem subjektu ne more biti v delovnem

razmerju.

Zmanjšanje izvajalcev posameznih del ali ukinitev delovnih mest

je resen poslovni razlog, zaradi katerega delodajalec delavcem,

ki opravljajo taka dela ali naloge ukinjenega delovnega mesta,

lahko zakonito odpove pogodbo o zaposlitvi, čeprav posamezna dela

in naloge delovnega mesta obstajajo še naprej in se za njihovo

izvajanje sklenejo pogodbe z zunanjimi izvajalci. Tak razlog je

pri toženi stranki obstajal in sodišče prve stopnje ga je tudi

samo ugotovilo. Tožena stranka je tožnici zakonito odpovedala

pogodbo o zaposlitvi. Zato je pritožbeno sodišče zmotno uporabo

materialnega prava sodišča prve stopnje saniralo z uporabo 4.

točke 358. člena ZPP tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo

in izpodbijano sodbo spremenilo ter zahtevek tožnice stroškovno

zavrnilo.

Tožnica je podala odgovor na pritožbo, ki pa je po vsebini

pritožba. Pritožbeno sodišče jo je zavrglo, ker je bila vložena

po izteku 8-dnevnega pritožbenega roka. Pritožbeno sodišče namreč

po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava

in bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP

le v primeru pravočasno vložene pritožbe in le v korist tiste

stranke, ki se je pravočasno pritožila.

Tožena stranka je priglasila stroške pritožbenega postopka, ki pa

jih, kljub temu, da je s pritožbo uspela, krije sama na podlagi

2. odstavka 22. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih

(ZDSS, Ur.l. RS št. 19/94). Tožnica je priglasila stroške

pritožbenega postopka, ki pa jih krije sama, ker s pritožbo ni

uspela, odgovora na pritožbo (kot je naslovila svojo vlogo) pa v

bistvu sploh ni podala.