Appeal dismissed; transitional law applies; review inadmissible under old ZPP due to low claim value.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

Ker je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo pred uveljavitvijo ZDSS-1 oz. je bila pred uveljavitvijo ZDSS-1 na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se je moral tudi pritožbeni postopek na podlagi

prehodne in končne določbe ZDSS-1 (2. odst. 84. čl.) nadaljevati po določbah ZDSS. Zato pritožbeno sodišče ni bilo dolžno odločati o dopustnosti revizije po 32. čl. ZDSS-1, saj za te primere te določbe ne veljajo, revizijo pa je dovoljena le v skladu z določbami 367. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti sklenilo, da se zavržeta predlog za dopustitev revizije in hkrati vložena revizija s strani tožene stranke zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Pdp 1645/2004-2 z dne 7.7.2005, kot nedovoljena.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb ZDSS-1.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je bistveno pravilno uporabilo materialno in procesno pravo in ni storilo bistvene kršitve določb postopka, le, da je zmotno obrazložilo uporabo določb ZDSS-1. Tožena stranka v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje trdi, da v konkretnem primeru revizija ni dopustna, ker o tem drugostopenjsko sodišče, ob tem, ko je odločalo s svojo sodbo, ni istočasno odločilo o dopustnosti revizije v predmetni zadevi, kar bi pomenilo, da revizija v tem individualnem delovnem sporu ni bila dopuščena s strani drugostopenjskega sodišča. Dopustnost revizije s strani sodišča je urejena v 32. členu ZDSS-1, kjer je v 2. točki izrecno določeno, da o tem, ali bo dopustilo revizijo, odloči sodišče druge stopnje s sklepom, ki je vsebovan v pravnomočni odločbi, s katero je odločilo o pritožbi. Res je, da drugostopenjsko sodišče istočasno, ko je odločalo o pritožbi, ni odločilo o dopustnosti revizije. To ne pomeni, da tožena stranka zaradi takšne morebitne pomanjkljivosti odločbe sodišča druge stopnje ne bi bila upravičena predlagati dopustitve revizije. Treba je upoštevati dejstvo, da je pritožba zoper prvostopenjsko sodbo bila vložena še po določilih prejšnjega zakona, ki ni urejal instituta dopuščene revizije. Zaradi tega tožena stranka v svoji pritožbi ni mogla predlagati, da sodišče ob obravnavanju

pritožbe odloči o dopustnosti revizije. Vsekakor je pristojnost, da dopusti revizijo po II. odstavku 32. člena ZDSS-1 v

pristojnosti sodišča druge stopnje in le-temu bi prvostopenjsko sodišče moralo dostaviti revizijski predlog ter samo revizijo, ne pa da je o tem samo odločalo.

Tožena stranka predlaga, da se pritožba odstopi v reševanje Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču, ki naj izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči o dopustnosti revizije ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo odločbo v tej zadevi dne 22.9.2004. Glede na določbo 2. odstavka 84. člena ZDSS-1, ki določa, da če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se postopek nadaljuje po določbah Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94, 20/98 - ZDSS). Novi ZDSS-1 pa je po 94. členu istega zakona začel veljati 1. januarja 2005. Torej za ta spor še ni veljala določba 32. člena o dopuščeni reviziji. Zato pritožbeno sodišče ni zmotno ravnalo, ker ni dalo pouka, kot ga določa 32. člen ZDSS. Kot izhaja iz sodb sodišča prve in druge stopnje, gre za spor zaradi plačila zneska 175.343,00 SIT s pp. V takem primeru revizija ni dovoljena, ker je po 2. odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena v premoženjskih sporih, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje sicer zakonito odločilo ob uporabi navedenih členov, le zmotno je obrazložilo uporabo

določb ZDSS-1, ki za sporno razmerje še ni veljal.

Pritožba ni utemeljena, zato je bilo treba potrditi sklep sodišča prve stopnje in odločiti, da tožena stranka sama krije stroške

pritožbenega postopka.