Appeal allowed: dismissal of wrongful termination claim where business reasons existed despite lack of job classification.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako,

da se glasi:

"Zavrne se zahtevek, ki se glasi:

"Odločba tožene stranke z dne 4.11.2003 o redni odpovedi pogodbe

o zaposlitvi iz poslovnega razloga je nezakonita in se

razveljavi.

Tožena stranka je dolžna tožnika z dnem 5.12.2003 vrniti na

delo, ga prijaviti v socialno zavarovanje po osnovni plači

najmanj 140.000,00 SIT in mu vpisati delovno dobo v delovno

knjižico, vse v 8 dneh pod izvršbo."

Stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka."

[JEDRO]

1. Razlog za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga je podan, če

preneha potreba po opravljanju del, določenih v PZ in ne, če

preneha potreba po opravljanju del pod pogoji iz sistemizacije

delovnih mest delodajalca. Zato obstoj sistemizacije delovnih

mest ni pogoj za zakonitost odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

2. Če se naloge posameznih delovnih mest združijo in na novo

opredelijo (reorganizacija), je podan organizacijski razlog

za redno odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR.

3. Če delodajalec objavi potrebo po zaposlitvi delavcev za

en mesec, to ne pomeni, da potreba po delu tožnika še

obstoji in je zato podana odpoved PZ nezakonita.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je

odločba (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi) tožene stranke z

dne 4.11.2003 nezakonita in jo je razveljavilo. Toženi stranki je

naložilo, da tožnika z dnem 5.12.2003 vrne nazaj na delo, ga

prijavi v socialno zavarovanje po osnovni plači najmanj

140.000,00 SIT, mu vpiše delovno dobo v delovno knjižico in mu

povrne stroške postopka v znesku 144.738,00 SIT. Odločilo je, da

tožena stranka krije sama svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena

razloga iz 2. in 3. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o

pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004).

Navaja, da je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno in

da je materialno pravo napačno uporabljeno. Tožena stranka res

nima sistemizacije delovnih mest, kljub temu pa so pogoji za

odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajali. Tožnik je bil razporejen

na delovnem mestu vodje tkanja in je to delo tudi opravljal tako,

kot je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi. Ker je drastično

zmanjšanje naročil ogrozilo obstoj podjetja, je bilo nujno

potrebno nekaj delavcev odpustiti. Zato tudi vodja tkanja ni bil

več potreben; njegove naloge so se združile z nalogami N. G., ki

je opravljala komercialne posle in ki je tudi prej pomagala

tožniku pri zagotavljanju nemotenega poteka proizvodnje. Zato

predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in

zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na

bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in

na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku

redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne

4.11.2003 po tem, ko je bil o nameravani odpovedi pisno obveščen.

Tožnik je s toženo stranko sklenil dne 28.1.2003 pogodbo o

zaposlitvi na delovnem mestu vodja tkanja. V odpovedi pogodbe o

zaposlitvi je kot razlog navedena ukinitev delovnega mesta, v

obvestilu o nameravani odpovedi pa prenehanje potreb po delu na

delovnem mestu vodja tkanja. Nadalje je sodišče prve stopnje

ugotovilo, da tožena stranka nima sistemizacije delovnih mest in

da so bile naloge vodje tkanja določene v tožnikovi pogodbi o

zaposlitvi: pregled nad kvaliteto tkanja, nadzor nad tkalci,

manjša popravila na strojih, nadzor nad delom na strojih ter

ostala potrebna dela. Ker sistemizacija delovnih mest ne obstaja,

je zaključilo, da tudi delovno mesto vodje tkanja ni obstajalo

ter se zato ni moglo ukiniti. Dejansko naj bi zato tožnik ves čas

opravljal delo tkalca oz. delavca v proizvodnji. Ta dela še

obstajajo, zato resen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga ni podan.

Pritožbeno sodišče se s takim materialnopravnim zaključkom

sodišča prve stopnje ne strinja. Sodišče prve stopnje ima sicer

prav, da je akt o sistemizaciji delovnih mest obvezen

organizacijski splošni akt delodajalca. Vendar pa obstoj

sistemizacije ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o

zaposlitvi. Razlog za redno odpoved iz poslovnega razloga po 1.

alineji 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih

(ZDR-02, Ur.l. RS št. 42/2002) je prenehanje potreb po

opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in

ne pod pogoji iz sistemizacije. Naloge delovnega mesta vodje

tkanja so bile opredeljene v pogodbi o zaposlitvi in jih je

tožnik tudi opravljal. To izhaja tako iz njegove izpovedi, da je

uvajal v delo nove delavce, ker je bil na usposabljanju na

Irskem, kot iz izpovedi priče N. G., ki je povedala, da je moral

tožnik nadzirati delo sodelavcev, poskrbeti za odpravo raznih

problemov, če bi se pojavili na tkalskem stroju v času dela, se

dodatno izobraževati in pomagati sodelavcema tkalcema. Tudi priča

T. F. je potrdil, da je bil tožnik vodja tkanja. Kot izhaja iz

izpodbijane sodbe, je za svoje delo tožnik prejemal tudi višjo

plačo kot tkalci. Kljub temu torej, da sistemizacije ni bilo, je

tožnik opravljal delo na delovnem mestu vodja tkanja.

Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da naj bi tožnikova

dela prevzela N. G., ki je to izpovedala sama, vendar pa dela, ki

jih je navedla, ne sodijo v delokrog vodje tkanja, ki je določen

v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. To naj bi bil dodaten dokaz, da

delovnega mesta vodje tkanja ni bilo. S tem zaključkom pritožbeno

sodišče ne soglaša. Naloge, ki jih je navedla priča so dokaz, da

so se dejansko naloge vodje tkanja, kot so bile opredeljene v

tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, ukinile. Reorganizacija, ki je

kot razlog navedena v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa je lahko

tudi v tem, da se posamezne naloge delovnih mest združijo in na

novo opredelijo. Prav to se je zgodilo v spornem primeru, ko je

N. G. poleg dotedanjih komercialnih nalog prevzela še nekaj nalog

s področja proizvodnje na tkalskem stroju.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka zmanjšala

število izmen na tkalskem stroju, tako da je v končni fazi na tem

stroju delal le en sam delavec. Vendar pa je tožena stranka

zaposlovala "na črno" in sicer je imela dne 23.9.2003 objavljene

potrebe po delu 29 delavcev v proizvodnji za določen čas enega

meseca. Tudi to naj bi dokazovalo, da resnega razloga za odpoved

pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bilo.

Tudi s tem zaključkom pritožbeno sodišče ne soglaša. Zmanjšanje

števila delavcev na tkalskem stroju oz. ukinitev izmen je zadosti

resen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi vodji tkanja. Ta za

vodenje enega samega delavca res ni potreben. Objava potrebe po

zaposlitvi proizvodnih delavcev za čas enega meseca pa ne kaže na

to, da je potreba po delu tožnika še vedno obstajala.

Iz navedenega sledi, da je tožena stranka izkazala utemeljenost

razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz

poslovnega razloga. Njegovo delo zaradi reorganizacije in

zmanjšanja števila delavcev in izmen na tkalskem stroju pod

pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni bilo več potrebno. Sodišče prve

stopnje je ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju napačno

uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče na podlagi

4. točke 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo

spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo in odločilo, da stranki

krijeta vsaka svoje stroške postopka (tožnik na podlagi 154.

člena ZPP, tožena stranka pa na podlagi 2. odstavka 22. člena

Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ZDSS, Ur.l. RS št.

19/94).