Appeal dismissed; business reasons for dismissal valid despite overtime and reorganization. 6-month notice period starts from formal acceptance of dismissal.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka se je seznanila z razlogi za redno odpoved PZ iz

poslovnega razloga tožniku potem, ko je sprejela spremembo

sistemizacije delovnih mest, s katero je bilo tožnikovo delovno

mesto ukinjeno in ugotovila, da tožnika ni mogoče

prekvalificirati za drugo delo. Zmotno je stališče, da je

6-mesečni objektivni rok po 5. odstavku 88. člena ZDR začel teči

že z dnem, ko je tožena stranka ugotovila, da je zaradi slabega

poslovanja potrebno zmanjšati stroške in so zato potrebne tudi

kadrovske spremembe.

Če je tožnik pred odpovedjo PZ opravil večje število nadur,

to ne dokazuje, da ni podan resen in utemeljen razlog za

odpoved PZ iz poslovnega razloga, saj to ne pomeni, da bo

tudi v bodoče še obstajala potreba po tožnikovem delu. Prav

tako nezakonitosti podane odpovedi ne dokazuje dejstvo, da

je tožena stranka izvajala določena dela prek zunanjih

sodelavcev, saj je v pristojnosti delodajalca, da organizira

delovni proces, upoštevaje organizacijske in finančne

vidike.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z

dne 19.12.2003. Posledično navedenemu je zavrnilo tožbeni

zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati

nazaj na delo in ji vzpostaviti delovno pravni položaj kot ga je

imela pred začetkom postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

iz poslovnih razlogov in zavrnilo tožbeni zahtevek za obračun

bruto plač od 5.2.2004 dalje v znesku 122.000,00 SIT in plačila

davkov in prispevkov. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo

prispevkov za socialno varnost in vseh plač z zakonitimi

zamudnimi obrestmi od prenehanja pogodbe o zaposlitvi dalje.

Tožnik je vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotno in nepopolno

ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe

materialnega prava po določilih 338. člena ZPP in navajal, da je

sodišče prve stopnje napačno štelo, da so bili podani razlogi za

odpoved pogodbe o zaposlitvi resni in utemeljeni, kar je izhajalo

iz sanacijskega programa družbe izdelanega in sprejetega zaradi

slabih finančnih rezultatov družbe. Tožnik je imel v daljšem

časovnem obdobju veliko število nadur, kar pomeni, da ni bilo

razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, običajno pa v

gradbeništvu prihaja do tega, da se "lovijo" roki za izdelavo

projektov skozi vse leto in ne gre za redke primere. Tudi v

primeru slabih vremenskih razmer se delo nadaljuje, saj gre za

različne sklope del oz. opravil v različnih fazah gradnje, tako

da vreme ne vpliva na izvedbo določenih del. Tožena stranka je

prav tako za izvajanje posameznih del najemala pogodbene

kooperante tako, da celo zaposleni pri toženi stranki kljub

precejšnjim naduram niso zmogli opraviti vsega dela. Dejstvo je,

da lahko dela, ki jih je opravil tožnik, opravljajo tudi drugi

delavci, ki so višje na lestvici izobrazbene strukture, drži pa

tudi, da tudi delavec na delovnem mestu priučenega gradbenega

delavca (kot v primeru tožnik) opravlja dela, ki jih opravljajo

delavci na višjih delovnih mestih. Tako prihaja do "prekrivanja

del". Tožena stranka tudi ni upoštevala svojega Pravilnika o

organizaciji s sistemizacijo delovnih mest, ki v 19. členu

določa, da se pri razporejanju delavcev na delovna mesta na

podlagi organiziranosti, določene s pravilnikom lahko odstopa za

največ dve stopnji od predpisane strokovne izobrazbe, o čemer

odloča direktor družbe. Tako tožena stranka ni uporabila vseh

možnosti, da do prenehanja delovnega razmerja ne bi prišlo.

Tožena stranka je tudi prekoračila rok določen v 5. odst. 88.

člena ZDR, saj je tožnik prejel odpoved šele 5.1.2004, kar

pomeni, da je tožena stranka prekršila subjektivni in objektivni

rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Od nastanka razloga pa do

dneva odpovedi je namreč potekel rok daljši od 6 mesecev, saj je

razlog nastal že prej in sicer dne 14.5.2003, ko iz zapisnika

kolegija izhaja, da so zaradi slabega finančnega stanja

predvideni ukrepi za zmanjšanje stroškov, med drugim je

predvideno zmanjšanje števila zaposlenih. Tudi sklep direktorja z

dne 10.6.2003 o izdelavi sanacijskega programa navaja, da mora

sanacijski program obsegati med drugim tudi predlagane ukrepe

glede kadrovskih sprememb. Zaradi navedenega je tožnik predlagal,

da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo

spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oz. podrejeno, da

sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve

stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve

stopnje v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov in pri tem

pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne

bistvene kršitve pravil postopka, kot to določa 2. odst. 350.

člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - 2/2004 -

ZPP). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče

prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in nanj pravilno

uporabilo materialno pravo in da v postopku ni zagrešilo

absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka na katere pazi

pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče se strinja s pravnimi in dejanskimi zaključki

sodišča prve stopnje, ki je po pravilno izvedenem dokaznem

postopku ugotovilo, da je tožnik sklenil s toženo stranko pogodbo

o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto priučeni gradbeni

delavec. Tožena stranka je izkazovala slabe finančne rezultate za

prve 3 mesece leta 2003 (izguba 115 mio SIT), finančno izgubo pa

so imeli pri večini gradbenih objektov. Zato je kolegij

direktorja družbe dne 14.5.2003 sprejel več ukrepov za znižanje

stroškov družbe med njimi tudi znižanje števila zaposlenih. Na

sestanku dne 20.6.2003 so bili prisotni Zakotnik, Mozetič ter Jan

in ugotovili, da obstoječega števila izvajalcev na delovnih

mestih v celoti ni možno ohraniti in so predlagali ukinitev

delovnega mesta priučeni gradbeni delavec in PU tesar ter

zmanjšanje števila delavcev na šestih drugih delovnih mestih.

Opravili so pregled delovnih mest in prišli do konkretnega

predloga glede ukinitve delovnega mesta priučenega gradbenega

delavca in priučenega tesarja ter zmanjšanja števila zaposlenih

na nekaterih delovnih mestih. Iz izvedenega dokaznega postopka

izhaja, da je sklep o dopolnitvi Pravilnika o organizaciji s

sistemizacijo delovnih mest, s čemer sta bili ukinjeni delovni

mesti, sprejel direktor družbe dne 17.11.2003. Tožnik je bil z

obvestilom z dne 4.12.2003, ki ga je prejel 20.12.2003 obveščen o

nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, z

odpovedjo z dne 19.12.2003, ki je bila tožniku vročena dne

5.1.2004 pa mu je bila pogodba o zaposlitvi pisno odpovedana.

V zvezi s podanim pritožbenim ugovorom, da tožena stranka ni

spoštovala predpisanih rokov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena

stranka ni prekoračila roka določenega v 5. odst. 88. člena

Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/2002 - ZDR), ki

določa, da mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi

najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved

(subjektivni rok) in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga

(objektivni rok). Tako določena roka sta prekluzivne narave, rok

pa prične teči od trenutka, ko se delodajalec v celoti seznani z

razlogom odpovedi. Tako ni mogoče šteti, da so roki pričeli teči

že v letu 2003, ko je tožena stranka ugotavljala slabe finančne

rezultate oz. z dnem, ko je tožena stranka v zapisniku kolegija

direktorja z dne 14.5.2003 ugotovila, da so zaradi slabega

finančnega stanja predvideni ukrepi za zmanjšanje stroškov, med

drugim zmanjšanje števila zaposlenih in tudi ne z dnem 10.6.2003,

ko sklep direktorja navaja, da mora sanacijski program obsegati

med drugim tudi ukrepe glede kadrovskih sprememb. Pritožbeno

sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da se je

tožena stranka seznanila z razlogi za redno odpoved iz poslovnih

razkogov za tožnika po tem, ko je bila sprejeta sprememba

sistemizacije delovnih mest z ukinitvijo delovnega mesta priučeni

gradbeni delavec dne 17.11.2003 z objavo na oglasni deski dne

18.11.2003 in pričetkom veljavnosti od 19.11.2003 dalje in ko je

bilo na sestanku dne 2.12.2003 konkretno ugotovljeno, da za

delavce, med katerimi je bil tudi tožnik, v družbi ni možnosti

prekvalifikacije na drugo delovno mesto, ker nimajo ustrezne

izobrazbe in je bilo tudi preverjanje možnosti zaposlitve v

drugih gradbenih podjetjih na gorenjskem brez uspeha. Tako je

tožena stranka podala tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi

iz poslovnega razloga dne 19.12.2003 pravočasno upoštevaje

določila 5. odst. 88. člena ZDR. Sama vročitev odpovedi pogodbe o

zaposlitvi dne 5.1.2004 iz razloga, ker je bil tožnik v tem času

na dopustu in ga ni bilo v Sloveniji, ne vpliva na subjektivni in

objektivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pač pa je

pomemben trenutek, ko je tožena stranka formalno sprejela

odpoved.

V zvezi z vsebinskimi pritožbenimi ugovori tožnika, da je v

daljšem času opravil veliko število nadur in da je tožena stranka

izvajala določena dela z zunanjimi pogodbenimi kooperanti,

pritožbeno sodišče enako kot sodišče prve stopnje ugotavlja, da

so bili podani resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o

zaposlitvi iz razloga slabih finančnih rezultatov družbe,

zmanjšanega obsega družbe in iz razloga spremenjene strukture del

(manj gradbenih del in več zaključnih del) in prestrukturiranja

gradbene operative. Poudariti je, da je v pristojnosti

delodajalca, da organizira delovni proces upoštevaje pri tem tako

organizacijske kot finančne vidike in tako ni mogoče šteti, da v

primeru, če delo opravljajo pogodbeni kooperanti ni prenehala

potreba po delu delavca, večje število nadur pa prav tako ne more

pomeniti, da bo tudi v bodoče obstajala potreba po tožnikovem

delu. Sprememba organizacije dela zaradi zmanjšanja proizvodnih

stroškov predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o

zaposlitvi.

V zvezi s pritožbenim ugovorom, da ima tožena stranka v svojem

Pravilniku o organizaciji s sistemizacijo delovnih mest iz meseca

marca 2003 v svojem 19. členu predvideno, da se pri razporejanju

na delovna mesta na podlagi organiziranosti, določene s tem

pravilnikom lahko odstopa največ za dve stopnji od predpisane

stopnje strokovne izobrazbe, pri čemer o tem odloča direktor in

določi delavcu rok, v katerem mora doseči zahtevano strokovno

izobrazbo, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v konkretnem primeru

ni mogoče govoriti o razporejanju delavcev, saj novi ZDR, ki je

po določilu 246. člena pričel veljati s 1.1.2003 ne pozna več

razporeditve kot je to določal Zakon o temeljnih pravicah iz

delovnega razmerja (Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90 - ZTPDR) v 17.

členu. Tako navedenega določila pravilnika tožena stranka ni bila

dolžna upoštevati, saj ni šlo za razporeditev, pač pa za redno

odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ob tem je še

ugotoviti, da je tožena stranka preden je tožniku podala odpoved,

tudi ugotavljala, da v družbi ni možnosti prekvalifikacije na

drugo delovno mesto in tudi ni možnosti glede zaposlitve v drugih

gradbenih podjetjih na Gorenjskem. Zaradi navedenega so bili

podani resni in utemeljeni razlogi, ki onemogočajo nadaljevanje

delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu 2. odst.

88. člena ZDR.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot

neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje,

za kar je imelo pravno podlago v 353. členu ZPP.