Appeal dismissed; employee's health claims do not justify suspending termination proceedings pending disability assessment.

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Izjava delavke, da se ne počuti sposobna za delo in da naj

sodišče glede odločitve o nezakonitosti podane redne odpovedi PZ

iz poslovnega razloga počaka do odločitve ZPIZ glede njene

zmožnosti za delo, ni okoliščina, ki bi kazala na to, da

nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo mogoče, tožeča stranka

pa ima očiten interes, da do upokojitve zaradi invalidnosti

nadaljuje z delovnim razmerjem. Zato niso podani razlogi za

prenehanje PZ na podlagi sodbe sodišča po 2. odstavku 118. člena

ZDR.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Delovno sodišče v Celju razsodilo, da se

razveljavi odločba tožene stranke z dne 24.1.2004 o redni

odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov tožeči

stranki kot nezakonita. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko

pozvati nazaj na delo in ji od 24.2.2004 dalje priznati vse

pravice iz delovnega razmerja, vpisati delovno dobo v delovno

knjigo in izplačati neto nadomestilo plač, kot če bi delala, vse

do sprejetja nazaj na delo, skupaj z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od neto plač od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli

mesec ter plačati predpisane davke in prispevke, vse v roku 8 dni

pod izvršbo. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti

stroške postopka v znesku 121.440,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obretmi od 4.3.2005 dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo.

Sodišče je tudi odločilo, da tožena stranka krije sama svoje

stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe

materialnega prava.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo odločilna dejstva, jih

pravilno dokazno ocenilo, pravilno uporabilo materialno pravo,

pri tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka, na katere

sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato pritožbeno sodišče ne

ponavalja razlogov izpodbijane sodbe. Tožena stranka v pritožbi

uveljavlja, da je že v odgovoru na tožbo opozorila, da obstajajo

razlogi za uporabo 2. odst. 118. čl. ZDR. Stranki sta bili tekom

postopka soglasni, da je v obojestranskem interesu, da sodišče

počaka z odločitvijo v tem delovnem sporu do odločitve ZPIZ v

invalidskem postopku, ki vzporedno poteka. Invalidski postopek se

je sicer nekoliko zavlekel, vendar je tožnica z zadnjo vlogo na

sodišče predlagala, da se še počaka s sodno odločitvijo. Tožnica

je na zadnji obravnavi izjavila, da se zaradi številnih

zdravstvenih težav ne čuti več sposobna za delo. Stranki sta bili

pripravljeni v primeru tožničine invalidske upokojitve sporazumno

urediti vprašanje pravic tožnice iz delovnega razmerja. Toženec

pa je opozoril na svoje slabo ekonomsko stanje in težave v

poslovanju, ki res ne prenesejo še finančno breme tožničine

zaposlitve; tožnica očitno ne bo mogla več delati. Tožena stranka

pa navaja v pritožbi, da so podane okoliščine, ki omogočajo

odločitev sodišča po 2. odst. 118. člena ZDR, ne pa odločitve z

razveljavitvjo odpovedi in polno reintegracijo. Taka sodna

odločitev bo očitno še generirala nove sodne spore. Ni upravičena

ocena sodišča, da zgornje okoliščine niso bile izkazane.

Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze in zaključuje, da

pritožbene navedbe ne morejo biti upoštevne. Pritožba uveljavlja

le, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti 2. odst. 118. čl.

ZDR, ki določa, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh

pogodbenih strank, sodišče ugotovi, da nadaljevanje delovnega

razmerja ne bi bilo več mogoče in lahko odloči enako kot v

prejšnjem odstavku, ne glede na predlog delavca. Vendar

pritožbeno sodišče zaključuje, da sodišče prve stopnje pravilno

ni uporabilo te določbe. Ne gre za situacijo okoliščin in

interesa strank, ki nadaljevanja delovnega razmerja več ne

omogočajo. Tudi morebitni zdravstveni razlogi, ki pa v

invalidskem postopku še niso ugotovljeni, ne morejo biti razlog,

da se delovno razmerje ne nadaljuje. Sicer je interes tožeče

stranke očiten, da do pravnomočne upokojitve zaradi invalidnosti

tožeča stranka nadaljuje delovno razmerje. Ta obstoji ne glede na

to, da tožnica trenutno ni zmožna za opravljanje dela iz

zdravstvenih razlogov. O tem pa tudi še ni odločeno. Morebitne

izjave tožnice, naj sodišče počaka z odločitvjo oz. da se ne čuti

več sposobno za delo, ne morejo biti upoštevne, saj ne pomenijo

razloga, da bi sodišče uporabilo 2. odst. 118. čl. Zakona o

delovnih razmerjih glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi na

podlagi sodbe sodišča. Pritožbo je bilo treba zavrniti kot

neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.