Appeal dismissed; salary reduction for work performance based on disciplinary breaches requires a formal disciplinary procedure.

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka bi tožniku zakonito znižala plačo iz naslova

delovne uspešnosti le, če bi dokazala, da je bil tožnik zaradi

disciplinskih kršitev pri delu manj uspešen. Ni pa zakonito

znižanje plače iz naslova delovne uspešnosti le zaradi očitanih

disciplinskih kršitev, saj delavcu ni mogoče izreči denarne kazni

brez disciplinskega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek v

Murski Soboti razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči

stranki obračunati bruto znesek 53.839,80 SIT in mu izplačati

neto znesek 36.739,80 SIT in sicer za mesec junij 2004 obračunati

plačo 29.400,00 SIT, odvesti predpisane prispevke in davke ter

izplačati neto znesek 19.976,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 21.7.2004 do plačila, za mesec julij 2004 obračunati

plačo 3.041,40 SIT, odvesti predpisane prispevke in davke in ji

izplačati neto 2.062,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

21.8.2004 do plačila, za mesec avgust 2004 obračunati plačo

13.100,00 SIT, odvesti predpisane prispevke in davke in ji

izplačati neto znesek 8.898,80 SIT, z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 21.9.2004 do plačila in za mesec december 2004

obračunati plačo 8.298,80 SIT, odvesti predpisane prispevke in

davke in ji izplačati neto znesek 5.803,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 21.1.2005 dalje do plačila. Nadalje je

sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči

stranki stroške postopka v znesku 46.970,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 22.3.2005 dalje do plačila, vse v roku 8

dni pod izvršbo. Tožena stranka je dolžna plačati sodno takso

22.800,00 SIT, ki bi jo bila dolžna plačati tožeča stranka, v

kolikor je sodišče ne bi oprostilo plačila sodnih taks.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene

kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega

prava.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo odločilna dejstva, jih

pravilno dokazno ocenilo, pravilno uporabilo materialno pravo,

pri tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka, na katere

pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato pritožbeno sodišče ne

ponavlja razlogov izpodbijane sodbe.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja, da je dokazni postopek

nedvomno pokazal, da je potrebno zavzeti drugačno stališče, kot

je to storilo sodišče prve stopnje. Tožena stranka je že večkrat

v sporu omenjala 8. čl. pogodbe, ki določa, na kakšen način se

določi osnovna plača delavca in to nedvoumno, da se osnovna plača

lahko poveča ali zmanjša iz naslova delovne uspešnosti v skladu z

ugotovitvami delodajalca. Tožena stranka se je poslužila prav te

določbe pogodbe in izvršila zmanjšanje plače tožeči stranki iz

naslova delovne uspešnosti. Med kriteriji za določitev plače je

poleg kakovosti dela, inovativnosti in inventivnosti kot tretji

kazalnik upoštevan tudi na podlagi discipline pri izpolnjevanju

delovnih obveznosti. Nedvomno je tožena stranka na podlagi

evidentiranih ravnanj tožeče stranke, ki nedvomno predstavljajo

disciplinske kršitve, imela podlago, da se posluži tudi tega

kriterija. Sodišču je bila predložena podlaga o načinu

obračunavanja uspešnosti vseh 30 zaposlenih delavcev pri toženi

stranki. Podlaga je v 8. čl. Pogodbe o zaposlitvi in merilih, ki

jih je sprejel na podlagi tega določila direktor tožene stranke.

Ta so zadostna, da se je iz naslova uspešnosti pri plači odbilo

zneske, ki jih tožnik sedaj vtožuje. Sodišče je tudi nepravilno

uporabilo materialno pravo. Neutemeljeno je sklicevanje

izpodbijane sodbe na določila ZDR o disciplinski odgovornosti.

Tožena stranka bi se seveda lahko poslužila tudi uvedbe

disciplinskega postopka, verjetno celo odpovedi iz krivdnih

razlogov, vendar se je zaenkrat odločila, da nedisciplino tožeče

stranke upošteva kot negativni kriterij pri določanju plač.

Pravni zaključek sodišča, da je bilo to izvršeno brez določenih

kriterijev za ocenitev uspešnosti dela, je neutemeljen in v

izrecnem nasprotju z že navedenimi razlogi tožene stranke.

Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze in zaključuje, da

pritožbene navedbe ne morejo biti upoštevne. Bilo bi dopustno, v

kolikor bi se ugotovilo, da je v posledici morebitnih

disciplinskih kršitev šlo za zmanjšanje storilnosti oz. delovne

uspešnosti. To bi moglo biti, če bi zmanjšana delovna uspešnost

bila izkazana, upoštevno pri določitvi oz. zmanjšanju plače iz

razloga nedoseganja ustrezne delovne uspešnosti. Vendar dejstvo,

da je delavec storil disciplinske kršitve, samo za sebe ne more

biti razlog za zmanjšanje plače. Za disciplinske kršitve se lahko

izrekajo disciplinski ukrepi, med katerimi je tudi denarna kazen.

Vendar se denarna kazen izreka le po izvedenem disciplinskem

postopku. To pa pomeni, da je tožena stranka izrekla denarno

kazen brez disciplinskega postopka, ko je zmanjšala plačo

tožniku. Zaradi navedenega se pritožba tudi neutemeljeno sklicuje

na merila, določena za ugotavljanje oz. ocenjevanje delovne

uspešnosti. Disciplinska kršitev sama za sebe ne more biti

zakonito merilo za ocenjevanje rezultatov dela tožnika. Podana

tudi ni zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka,

saj razen navajanja zakonitih razlogov pritožba ne konkretizira

konkretnih dejstev o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka.

Pri preizkusu po uradni dolžnosti je sodišče druge stopnje

ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene absolutne

bistvene kršitve določb postopka, na katere mora paziti po uradni

dolžnosti.

Zaradi navedenega je bilo treba pritožbo zavrniti kot

neutemeljeno in potrditi izpodbijano odločbo sodišča prve

stopnje.