Appeal dismissed; termination by extraordinary notice took effect, blocking interim order request.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Ker inšpektor za delo ni zadržal učinkovanja prenehanja PZ zaradi

podane izredne odpovedi po 3. odstavku 227. člena ZDR, niso

podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadržanje

učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi podaljša do

pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi po 3.

odstavku 85. člena ZDR. Podana izredna odpoved je z vročitvijo

delavcu že začela učinkovati, zato izdaja začasne odredbe, da se

zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi PZ zaradi odpovedi, ni več

mogoča.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog

tožnika za izdajo začasne odredbe, na podlagi katerega naj bi se

v zavarovanje nedenarne terjatve tožnika za ugotovitev

nezakonitosti (izredne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi dovolila

začasna odredba z zadržanjem učinkovanja prenehanja pogodbe o

zaposlitvi, ki jo je dne 4.8.2005 izdala tožena stranka. Takšna

začasna odredba naj bi veljala do pravnomočne odločitve sodišča o

nezakonitosti odpovedi.

Zoper navedeni sklep se iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe

materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja

pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi

ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve

stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da predmet

inšpekcijskega pregleda pri toženi stranki dne 27.7.2005, ki ga

je zahteval tožnik, ni bil uvedeni postopek izredne odpovedi

pogodbe o zaposlitvi, temveč zatrjevane kršitve glede izplačila

plač. Inšpektorica za delo je pojasnila, da se postopek izredne

odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni preverjal zato, ker je v tem

času postopek miroval glede na tožnikovo upravičeno zadržanost od

dela. V zaključku tega obvestila inšpektorica pojasnjuje, da bo

nadaljevanje tega postopka preverila naknadno. Tožnik je s svojim

dopisom z dne 12.8.2005 ponovno zahteval posredovanje

inšpektorata za delo in zadržanje nezakonite odpovedi pogodbe o

zaposlitvi. Vse do danes ni prejel ustrezne odločitve pristojnega

inšpektorja, čeprav mu je bilo obljubljeno, da bo inšpekcija tak

postopek naknadno preverila. Glede na navedeno je sodišče prve

stopnje preuranjeno zaključilo, da inšpekcija ni zadržala

učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj o tem sploh ni

odločala, tako da tožnikovemu predlogu doslej ni niti ugodila

niti ga ni zavrnila. Sodišče prve stopnje bi moralo predhodno

opraviti poizvedbe pri Inšpektoratu RS za delo o tem, kakšna je

odločitev inšpektorata v zvezi s tožnikovo prijavo. Molka

inšpekcije ni mogoče šteti kot zavrnitev tožnikovega predloga.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo

materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče

prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi

pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na

pravilno ugotovljeno dejansko stanje, ki izhaja iz listinske

dokumentacije, sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

Na podlagi 1. odst. 43. čl. Zakona o delovnih in socialnih

sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) lahko sodišče med

postopkom tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki so

potrebne, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko

nadomestljive škode. Po 4. odst. citiranega člena pa se začasne

odredbe izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v

tem členu določeno drugače. Na predlog stranke lahko izda sodišče

začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če so

izpolnjeni pogoji iz 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju

(ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nadalj.), ki določa pogoje za

izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarne terjatve.

Začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o

zaposlitvi zaradi odpovedi izda sodišče, če so so izpolnjeni

pogoji iz 85. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št.

42/2002) oz. v primeru, ki ga opredeljuje 3. odst. 227. čl. ZDR.

Iz tožnikovih navedb je razvidno, da ni član sindikata oz. pri

toženi stranki sindikat ni bil ustanovljen, zaradi česar je po

vročitvi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteval

intervencijo delovne inšpekcije, kateri je predlagal zadržanje

izvršitve izredne odpovedi do odločitve sodišča prve stopnje. Ob

upoštevanju navedenega je potrebno presojati utemeljenost

predloga za izdajo začasne odrede z ozirom na določbo 3. odst.

227. čl. ZDR, saj pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe po

85. čl. ZDR niso podani (tožnik ni član sindikata, zato od tožene

stranke ni zahteval ravnanja, kot ga opredeljuje 1. odst. 84. čl.

ZDR - pisno obveščanje sindikata o nameravani redni odpovedi

pogodbe o zaposlitvi).

Po 3. odst. 227. čl. ZDR lahko inšpekcija za delo z namenom, da

se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda,

zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi

odpovedi do poteka roka za arbitražo oz. sodno varstvo oz. do

izvršljive arbitražne odločitve, oz. če delavec v sodnem postopku

najkasneje ob vložitvi tožbe zahteva izdajo začasne odredbe, do

odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Iz

spisovnih podatkov ni razvidno, da bi inšpekcija za delo zadržala

učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne

odpovedi do poteka roka za sodno varstvo. Izredna odpoved pogodbe

o zaposlitvi je torej že začela učinkovati. To pa pomeni, da

zadržanje učinkovanja takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni več

mogoče. Iz listinske dokumentacije izhaja, da se je tožnik v

zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi obrnil na

pristojno inšpekcijo šele po začetku učinkovanja izredne odpovedi

pogodbe o zaposlitvi (A 13, A 16). Če bi si želel tožnik

zagotoviti zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi

po čl. 227/3 ZDR, bi moral še pred učinkovanjem izredne odpovedi

pogodbe o zaposlitvi pri inšpekciji za delo vložiti zahtevo za

izdajo odločbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o

zaposlitvi zaradi te odpovedi. Šele v primeru, če bi inšpekcija

za delo zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi

zaradi odpovedi (s čimer učinek izredne odpovedi še ne bi

nastopil), bi bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo predlagane

začasne odredbe po 3. odst. 227. čl. ZDR.

Tožnik v pritožbi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je

preuranjeno zaključilo, da inšpekcija za delo ni zadržala

učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Iz določb 15., 15. b

16. in 17. člena Zakona o inšpekciji dela (Ur.l. RS, št. 38/94 in

nadalj.) izhaja, da izda inšpektor za delo svoje odločitve v

obliki odločb oz. sklepov, pri čemer je lahko odločba iz 16. in

17. čl. citiranega zakona celo ustna. Iz dosedanjega postopka ne

izhaja, da bi inšpektor za delo izdal kakršnokoli odločbo oz.

sklep v zvezi s sporno izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki

jo v tem individualnen delovnem sporu izpodbija tožnik.

Ob upoštevanju navedenega je sodišče prve stopnje utemeljeno

zavrnilo predlog tožnika za izdajo predlagane začasne odredbe,

saj zanjo niso bili izpolnjeni pogoji. Kot je bilo že

ugotovljeno, je učinek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že

nastopil (pogodba o zaposlitvi je prenehala veljati z vročitvijo

izredne odpovedi), zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe

o zaposlitvi kot sredstva za zavarovanje nedenarne terjatve

tožnika ne pride več v poštev.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso bili podani, niti niso

bili podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni

dolžnosti (353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP) je bilo potrebno

pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).