Legislator Case Law & Legislation
VDS sklep Pdp 1193/2005 ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.1193.2005 AI generated

Appeal dismissed; interim order under ZDR requires ZIZ rules, making review against final decision inadmissible.

Case Number VDS sklep Pdp 1193/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of the applicant's request for an interim order. The applicant argued that the lower court ignored statutory duties and failed to assess the risk of irreparable harm caused by the employer's wrongful dismissal. The court ruled that interim orders under the Employment Relations Act are governed by the Enforcement and Security Act, which explicitly prohibits review against final decisions in enforcement proceedings.

Legislator headnote

AI generated

286. člen ZIZ; 10. člen ZIZ: Interim orders under the Employment Relations Act are treated as enforcement measures under the Enforcement and Security Act, rendering review against final decisions inadmissible.

Keywords

AI generated
interim order enforcement proceedings review inadmissible Employment Relations Act Enforcement and Security Act

Cited Legislation

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev in ima skladno z

286. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Tudi če gre za začasno

odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR (zadržanje učinkovanja

prenehanja PZ zaradi odpovedi), se glede predpostavk za izdajo

začasne odredbe uporabljajo določbe ZIZ (272. člen ZIZ). Zato

revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi začasne odredbe,

s katero je tožnik predlagal zadržanje prenehanja PZ zaradi

odpovedi, ni dovoljena. ZIZ v 1. odstavku 10. člena namreč

določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe

in zavarovanja, revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo

tožnika z dne 8.8.2005, dopolnjeno z vlogo z dne 9.8.2005.

Zoper takšen sklep se z laično pritožbo pritožuje tožnik. Navaja,

da je sodišče prve stopnje ob zavrnitvi predloga za izdajo

začasne odredbe nedopustno spregledalo, da je tožena stranka z

nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z grobo zlorabo prava

sestavila popolnoma napačen konstrukt zoper novinarja z

najboljšimi referencami na Dnevniku, prejemnika petih najvišjih

nagrad in priznanj. Tožnik je v tožbi in predlogu za izdajo

začasne odredbe izkazal ne le verjetnost, ampak gotovost terjatve

in nastanek težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje je

nezakonito in neustavno ignoriralo določbo 43. čl. Zakona o

delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 27/2004,

10/2004), po kateri lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izda

začasne odredbe, ki so potrebne, da se prepreči nastanek težko

nadomestljive škode ali prepreči uporaba sile. Sodišče prve

stopnje naj bi se s tem pristransko postavilo na stran

delodajalca, kot močnejše stranke. Sodišče prve stopnje je s tem

tudi kršilo 3. člen Zakona o sodiščih (ZS - Ur. l. RS št. 19/94 -

73/2004), ki določa, da je sodnik pri opravljanju sodniške

funkcije vezan na ustavo in zakon ter da je v skladu z ustavo

vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava ter na

ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Tožnik je

predlagal izdajo začasne odredbe, ne da bi se pri tem skliceval

na katerokoli vrsto začasne odredbe, zato bi sodišče prve stopnje

moralo upoštevati smisel in namen tožnikovega predloga ter pri

tem upoštevati določbo 43. čl. ZDSS. Sodišči prve in druge

stopnje sta kršili načelo pravne pomoči tožniku, ki tako ni bil

pravočasno in natančno obveščen o možnih pravnih poteh v postopku

pred sodiščem, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev

določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in

zakonitost sodne odločbe na prvi in drugi stopnji. Sodišče prve

stopnje pri obravnavi predloga za izdajo začasne odredbe ni

uporabilo določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - UPB1, Ur.

l. RS št. 40/04), saj je odločilo na podlagi vpogleda v listine.

Sodišče bi korektno in nepristransko poslovalo s tem, da bi

vpogledalo v listine in uporabilo določbe 43. čl. ZDSS. Zaradi

navedenega je sklicevanje sodišča prve stopnje v izpodbijanem

sklepu na določbe ZIZ neutemeljeno, nezakonito, zavajajoče in

neustavno. Tožnik sodišču predlaga, da po uradni dolžnosti takoj

sprejme začasno odredbo v skladu s 43. čl. ZDSS, s katero bo

preprečilo nadaljnjo uporabo sile in nastanek težko nadomestljive

škode.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. Zakona o pravdnem postopku

(ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) v zv. s 366. čl. ZPP

je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah

razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz

1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339.

čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita sklicevanje na

določbe ZIZ. Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev, zato

ima v skladu z 268. čl. ZIZ učinek sklepa o izvršbi in se zanjo

uporabljajo določbe ZIZ. To velja tudi za začasno odredbo,

predvideno v tretjem odstavku 85. čl. ZDR. Tudi začasna odredba,

izdana na podlagi tretjega odstavka 85. čl. ZDR, ima učinek

sklepa o izvršbi in tudi zanjo morajo biti izpolnjene splošne

predpostavke za izdajo začasne odredbe, določene v 272. čl. ZIZ.

Navedeno pomeni, da tudi glede začasne odredbe, predvidene v 85.

čl. ZDR, velja določba 10. čl. ZIZ o nedovoljenosti revizije. V

zvezi s tožnikovim predlogom za izdajo začasne odredbe

predpostavk iz 272. čl. ZIZ sicer ni bilo potrebno posebej

ugotavljati, saj ni bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo takšne

začasne odredbe, kakor je predpisan v 85. čl. ZDR, to je

nasprotovanje sindikata odpovedi pogodbe o zaposlitvi in

delavčeva predhodna zahteva delodajalcu za zadržanje učinkovanja

prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi.

Vse preostale pritožbene navedbe se sploh ne nanašajo na

izpodbijani sklep o zavrženju revizije, temveč na sklep sodišča

prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za

izdajo začasne odredbe ter na drugostopenjski sklep, s katerim je

bila zavrnjena tožnikova pritožba. Zaradi navedenega pritožbeno

sodišče na te pritožbene navedbe ne odgovarja, saj je v tem

postopku potrebno presojati pravilnost in zakonitost sklepa o

zavrženju revizije, ne more pa pritožbeno sodišče še enkrat

odločati o pravilnosti zavrnitve predloga za izdajo začasne

odredbe.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe Zakona o

pravdnem postopku, ko je zavrglo tožnikovo revizijo. V skladu s

prvim odstavkom 374. čl. ZPP prepozno, nepopolno ali nedovoljeno

revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez

naroka. Revizija je nedovoljena, če je vložena zoper sodbo, zoper

katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. čl.

ZPP). Prvi odstavek 10. čl. ZIZ izrecno določa, da zoper

pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni

dovoljena revizija. S sklepom pritožbenega sodišča opr. št. Pdp

1004/2005 z dne 27.7.2005 je bil potrjen sklep sodišča prve

stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Ta sklep

tako pomeni pravnomočno odločbo, izdano v postopku zavarovanja,

zato revizija zoper njega glede na citirano določbo ZIZ ni

dovoljena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. čl. ZPP v

zvezi s 366. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in

potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso

podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija in ne

razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.