Appeal dismissed because lawyer lacked client authorization and failed to prove standing to file the review.

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Revizija ni dovoljena med drugim tudi tedaj, ko jo vloži nekdo, ki te pravice nima. Odvetnica bi smela vložiti revizijo le, če bi izkazala, da ima pooblastilo tožeče stranke. Stranka da pooblastilo odvetniku pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču (1. odstavek 97. člena ZPP). Ne enega ne drugega odvetnica ni izkazala.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo odvetnice, s katero je izpodbijala sodbo sodišča druge stopnje. Ugotovilo je, da odvetnica nima pooblastila za tožečo stranko, tožeča stranka pa revizije tudi ni podpisala. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo odvetnice in prvostopni sklep potrdilo.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila revizijo odvetnica. V reviziji trdi, da pooblastila od tožeče stranke ne more dobiti, ker ji ni znano, kje se sedaj nahaja. Trdi, da jo je zastopala tudi v drugih pravdnih zadevah in se je v postopku tudi sklicevala na pooblastilo v teh pravdah. Trdi še, da je sodišče izpeljalo postopek na prvi in drugi stopnji, ne da bi zahtevalo od nje pooblastilo. Zato mora tudi sedaj nadaljevati s postopkom in odločiti o reviziji zoper odločitev o glavni stvari na drugi stopnji.

Revizija je bila vročena tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje o dovoljenosti revizije zoper drugostopno sodbo pravilno odločili. V 389. členu ZPP je določeno, da mora biti revizija pravočasna, popolna in dovoljena. Revizija ni dovoljena med drugim tudi tedaj, ko jo vloži nekdo, ki te pravice nima. Odvetnica bi smela vložiti revizijo le, če bi izkazala, da ima pooblastilo tožeče stranke. Stranka da pooblastilo odvetniku pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču (1. odstavek 97. člena ZPP). Ne enega ne drugega odvetnica ni izkazala. Če pa revizija ni dovoljena, jo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje (1. odstavek 389. člena ZPP). Prav to je v tem postopku storilo sodišče prve stopnje.

Glede preostalih razlogov v reviziji pa revizijsko sodišče ugotavlja, da za odločitev o dovoljenosti revizije niso pravno odločilni. Nanje je obširno odgovorilo že sodišče druge stopnje. Odvetnica v reviziji sama zatrjuje, da s tožnico nima stikov že več let in da sploh ne ve, kje se nahaja. Že samo to dejstvo kaže na razmerje med njima in le potrjuje odločitev o nedovoljenosti revizije.

Ker sta sodišči prve in druge stopnje o dovoljenosti revizije pravilno odločili, je revizijsko sodišče moralo revizijo zoper izpodbijani sklep zavrniti (393. člen v povezavi s 4. odstavkom 400. člena ZPP).