Appeal allowed: employer's dismissal for fault invalid due to incomplete assessment of statutory duties.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter

zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je

podan, če delavec ne izpolnjuje pogodbenih ali drugih

obveznosti iz delovnega razmerja in je pri tem podana

njegova krivda. Pri odločitvi o zakonitosti redne odpovedi

PZ iz krivdnega razloga mora zato sodišče ugotoviti, ali je

tožnica s tem, ko se ji v času bolniškega staleža udeležila

računovodskega seminarja, kršila delovne obveznosti po PZ in

ne ali so podane hujše kršitve delovnih obveznosti po

kolektivni pogodbi dejavnosti bank in hranilnic v Republiki

Sloveniji.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je

redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov

nezakonita, tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni

prenehalo 19.7.2003, tožena stranka jo je dolžna pozvati nazaj na

delo in ji priznati vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi z dne

7.11.2001, ji obračunati bruto plačo od 19.6.2003 dalje, odvesti

davke in prispevke ter ji izplačati neto zneske plač, vse z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do

plačila za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.

Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške

postopka v znesku 172.440,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od 15.10.2003 dalje do plačila, tožena stranka sama trpi svoje

stroške postopka. Odločilo je, da s pravnomočnostjo te sodbe

preneha veljati začasna odredba opr. št. Pd 147/2003 z dne

3.7.2003.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe

materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča

prve stopnje razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma

podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnica v času

bolniškega staleža 5.5.,12.5. in 19.5.2003 udeležila

računovodskega seminarja, zato je na podlagi te ugotovitve

ugotavljalo, ali je udeležba na seminarju predstavljala kršitev

navodil za zdravljenje in ali je tožnica zdravljenje

zavlačevala. Ugotovilo je, da je kršila navodila za

zdravljenje, vendar ji to ni škodilo. Odločitev sodišča je

napačna. Navaja, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo,

ker je sodišče v tem postopku izdalo začasno odredbo. V času

bolniškega staleža od 14.4.2003 do 14.5.2003 so za tožnico

veljali trije različni načini zdravljenja. Za čas od

30.4.2003 do 6.5.2003 je imela navodilo za mirovanje doma,

tožnica pa se je 5.5.2003 udeležila seminarja v kraju, ki je

4 km oddaljen od doma. Sodišče ni raziskalo okoliščin in ni

ugotovilo, kakšna navodila je imela tožnica po operativnem

posegu. Tožnica je očitno 5.5.2003 in 12.5.2003 kršila

navodila za zdravljenje, ki po 26. točki 90. člena

Kolektivne pogodbe bank in hranilnic pomeni hujšo kršitev

delovnih obveznosti. Tožena stranka tožnici ni očitala

zavlačevanja zdravljenja. Delodajalec sme zahtevati od delavca

striktno spoštovanje navodil za zdravljenje. Tožnica je imela

veljavna navodila, zoper katera se ni pritožila, zato jih je

morala spoštovati. Tožnica navodil ni izpolnjevala, zato je

storila kršitev po 26. točki 90. člena kolektivne pogodbe, kot

razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi pa določa to kršitev 111.

člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/02, Ur. l. RS št. 42/2002).

Kršitev, ki se ji očita za dan 19.5.2003, ko je tožnica sicer že

delala, vendar po mnenju tožene stranke v nasprotju z odločbo

invalidske komisije. Po navedeni odločbi tožnica lahko opravlja

le lažja administrativna dela, da se ji ne poslabša zdravstveno

stanje, ta omejitev velja 24 ur in ne le za čas trajanja

delovnega časa. Stališče sodišča prve stopnje, da delodajalca ne

sme zanimati kaj dela delavec v prostem času, je napačno. Sodišče

je s takim stališčem poseglo v pristojnost invalidske komisije.

Sodišče je sledilo izpovedi tožnice, ki je poskušala

razvrednotiti pomen seminarja, o tem seminarju pa bi lahko

povedala le vodja seminarja M. G., ki ni delavka tožene

stranke.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve

stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2.

odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS

št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob

navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje

napačno uporabilo materialno pravo, v posledici tega pa je

dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Tožnici je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz krivdnih

razlogov po 3. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR/02, ker se je v

času bolniškega staleža dne 5.5.2003 in 12.5.2003 ter 19.5.2003,

ko je bila že na delu, udeležila računovodskega seminarja.

Udeležba na seminarju dne 5.5.2003 je bila v nasprotju z navodili

v času zdravljenja, udeležba dne 19.5.2003 pa tudi v nasprotju z

odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po

kateri tožnica ni več zmožna za delo blagajnika, zato jo je

morala tožena stranka razporediti na administrativna in

enostavnejša tajniška dela, kar pa sodelovanje na računovodskemu

seminarju ni.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo,

da je tožena stranka tožnici dne 7.3.2003 izdala pisno opozorilo

o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne

kršitve, dne 23.5.2003 pa ji je bila izdana pisna obdolžitev pred

redno odpovedjo, z vabilom na razgovor, ki je bil opravljen

9.6.2003 in po opravljenem zagovoru dne 16.6.2003 izdana odločba

o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je

ugotovilo nezakonitost odpovedi in ugodilo reintegracijskemu in

reparacijskemu zahtevku tožnice. V dokaznem postopku je

ugotavljalo ali je tožnica upoštevala navodila zdravnika ali

zavlačevala zdravljenje, sodišče prve stopnje je torej

ugotavljalo ali je tožnica storila hujšo kršitev delovne

obveznosti po 26. točki 90. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti

bank in hranilnic v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS št. 3/98), ki

jo delavec, ki je v bolniškem staležu, stori, če ne upošteva

navodil zdravnika ali zavlačuje zdravljenje. Ugotovilo je, da

tožnica ni storila očitane hujše kršitve delovne obveznosti, da

do kršitve pogodbe o zaposlitvi ni prišlo in je zato odpoved

pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Pritožbeno sodišče najprej pripominja, da ZDR/02 ne predvideva

odpovedi pogodbe o zaposlitvi z odločbo delodajalca, kot je to

napačno storila tožena stranka. ZDR/02 je vzpostavil pogodbeno

razmerje med delavcem in delodajalcem in sicer z določenimi

posebnostmi, ki odstopajo od klasičnega pogodbenega razmerja po

civilnem pravu, ker je delavec v takšnem pogodbenem razmerju

šibkejša stranka. Glede na določbe ZDR/02 se pogodba o zaposlitvi

ne odpoveduje na podlagi enostransko izdanega oblastvenega akta

delodajalca, temveč z odpovedjo kot izrazom volje ene od

pogodbenih strank. Navedena nepravilnost pa ni vplivala na samo

zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega

razloga.

Po 4. členu Konvencije MOD št. 158 delavcu delovno razmerje ne

preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali

obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja,

ustanove ali službe.

Kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega

razmerja je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi

(3. alinea 1. odstavka 88. člena ZDR/02), ob izpolnjevanju

dodatnih pogojev in sicer, da gre za resen in utemeljen razlog

ter da gre za razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega

razmerja med delavcem in delodajalcem (2. odstavek 88. člena

ZDR/02), poleg tega pa mora delodajalec delavca pred redno

odpovedjo pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost

odpovedi v primeru ponovne kršitve. Delodajalec torej lahko poda

redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi

kršitev pogodbenih obveznosti, ki so predpisane kot utemeljen

razlog za odpoved samo, če se ponavljajo enkrat ali večkrat.

Krivdni razlog po 3. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR/02 je

podan, če delavec ne izpolnjuje svojih pogodbenih ali drugih

obveznosti iz delovnega razmerja in je pri tem podana njegova

krivda. Krivdni razlog je nadomestil dosedanji disciplinski ukrep

prenehanja delovnega razmerja, za katerega je bilo potrebno

voditi disciplinski postopek. Disciplinski ukrep prenehanja

delovnega razmerja je nadomeščen z ureditvijo odpovedi pogodbe o

zaposlitvi.

29. člen ZDR/02 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati

temeljne podatke o pravicah in obveznostih delavcev. Z

obveznostmi mora delodajalec seznaniti delavca, kaj mora delati

in kako mora delo opravljati, da bo izpolnil svojo obveznost.

Obveznosti iz delovnega razmerja vsebujejo določbe 31., 32., 33.

in 35. člena ZDR/02 (31. člen ZDR/02 zavezuje delavca k vestnemu

opravljanju dela na delovnem mestu, za katerega je sklenil

pogodbo o zaposlitvi; 32. člen ZDR/02 zavezuje delavca, da mora

upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z

izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega

razmerja; 33. člen ZDR/02 zavezuje delavca k spoštovanju in

izvajanju predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivemu

opravljanju dela z namenom zavarovanja svojega življenja in

zdravja ter življenja in zdravja drugih oseb).

Po stališču pritožbenega sodišča predstavljajo pravno podlago za

presojo kršitve obveznosti tožnice navedene določbe ZDR/02, ne pa

določbe kolektivne pogodbe, na katere se sklicuje sodišče prve

stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Zato je zaključek

sodišča prve stopnje, da tožnica ni storila očitane hujše kršitve

delovne obveznosti napačen. Za ugotovitev ali je tožena stranka

tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi bo bistvena

ugotovitev ali je tožnica s svojim ravnanjem, ko se je v času

bolniškega staleža udeležila računovodskega seminarja, kršila

pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih

določa zakon v določbah od 31. do 36. člena ZDR/02. Po določbi 3.

alinee 1. odstavka 88. člena ZDR/02 je razlog za odpoved pogodbe

o zaposlitvi podan, če delavec ne izpolnjuje svojih pogodbenih

ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja in je pri tem podana

njegova krivda.

Pritožbeno sodišče zato zaradi materialnopravne drugačne presoje

ugotavlja, da je dejansko stanje v tem individualnem delovnem

sporu nepopolno ugotovljeno. Glede na dosedaj izvedeni dokazni

postopek še ni mogoče zaključiti, ali obstaja utemeljen razlog za

redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, glede na

določbo 3. odstavka 88. člena ZDR/02 in 4. člena Konvencije MOD

št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru

dejstev in dokaznih predlogov, podanih do vključno prvega naroka

za glavno obravnavo, o zadevi odločiti ponovno.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 355. člena ZPP je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo

razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo

sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka in je odločitev

o njih pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).