Appeal allowed: Collective agreement provisions inapplicable due to new Labor Law; case remitted for retrial.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se

zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni nezakonita,

če ni bil uporabljeni 40. člen kolektivne pogodbe za

lesarstvo (soglasje sindikata k nameravani odpovedi PZ s

ponudbo nove sindikalnemu zaupniku). Varstvo delavcev pred

odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je v novem ZDR drugače

urejeno, zato panožne KP, sprejete na podlagi prej veljavne

zakonodaje, ni mogoče več uporabljati. Tako je odločila tudi

Komisija za razlago kolektivne pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je

odpoved pogodbe z dne 17.6.2001 o zaposlitvi tožnika pri toženi

stranki z istočasno ponudbo za sklenitev nove pogodbe o

zaposlitvi nezakonita, poleg tega pa je naložilo toženi stranki,

da je dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 91.980,00

SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.10.2003 do plačila.

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje

tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi

ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek

tožnika v celoti zavrne oz. podrejeno, da jo razveljavi in vrne

zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da

se tožena stranka ni bila dolžna ravnati po določbi 3. odst. 40.

čl. Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije (Ur. l. RS, št.

67/95; v nadaljevanju panožna kolektivna pogodba), saj je bila

tožena stranka dolžna upoštevati določbo 113. čl. novega ZDR.

Novi ZDR je namreč je namreč uvedel nov institut prenehanja

pogodbe o zaposlitvi, pravico in obveznosti delavcev ter

delodajalcev pa so po novem ZDR bistveno drugače urejene, kot je

bilo to urejeno z dosedanjo delovnopravno zakonodajo. Glede na to

uporaba določb panožne kolektivne pogodbe ni utemeljena.

Kolektivna pogodba lahko delavcu zagotovi višji nivo in več

pravic, to pa ne more biti v nasprotju z ureditvijo v zakonu. Do

sklenitve nove kolektivne pogodbe, ki bi temeljila na novi

delovnopravni zakonodaji, je potrebno upoštevati le zakonsko

določene pravice. Tudi komisija za razlago Kolektivne pogodbe za

lesarstvo Slovenije je sprejela razlago, da se 3. odst. 40. čl.

Panožne kolektivne pogodbe od 1.1.2003 dalje ne uporablja več.

Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev

pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. V

odgovoru na pritožbo zatrjuje, da je sodišče prve stopnje popolno

in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno

dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialnopravne

določbe. V odgovoru na pritožbo opozarja tudi na določbo 41. čl.

Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki je vsebinsko zelo

podobna določbi panožne kolektivne pogodbe, ki jo je uporabilo

sodišče.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem

preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev

določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2.

odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni

dolžnosti, ni storilo, vendar pa je zaradi zmotno uporabljenega

materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika na

podlagi ugotovitve, da tožena stranka pri izdaji odpovedi pogodbe

o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni upoštevala

določbe 2. odst. 7. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/2002;

Ur. l. RS št. 42/2002) in v zvezi s tem določbe 3. in 4. odst.

40. čl. panožne kolektivne pogodbe. Sindikat pri toženi stranki

ni dal soglasja k nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi,

tožena stranka pa ni sprožila ustreznega postopka pred arbitražo

in ni ustrezno upoštevala določbe 40. čl. panožne kolektivne

pogodbe. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da

je sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o

zaposlitvi, nezakonita.

Pritožbeno sodišče ne soglaša z zgornjim stališčem sodišča prve

stopnje. Panožna kolektivna pogodba je bila sklenjena v letu

1995, kar pomeni, da je temeljila na tedaj veljavni delovnopravni

zakonodaji. V tem času je bilo varstvo sindikalnega poverjenika

urejeno v 3. odst. 4. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz

delovnega razmerja (ZTPDR, Ur. l. SFRJ, št. 60/89, 42/90, ki se

je uporabljal kot predpis RS) oz. v 5. in 36.c čl. Zakona o

delovnih razmerjih (ZDR/90, Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91, 71/93).

Navedene določbe ZTPDR in ZDR/90 pa so prenehale veljati z

uveljavitvijo ZDR/2002, ki je na novo uredil delovanje in varstvo

sinddikalnih zaupnikov (113. čl., 209. čl., 210. čl. ZDR). Tako

je 113. čl. ZDR/2002 nudil posebno pravno varstvo pred odpovedjo

pogodbe o zaposlitvi tudi delavskemu zaupniku, ta pa je varstvo

drugače uredil, kot sta ga do uveljavitve ZDR/2002 urejala ZTPDR

in ZDR/90 oz. na njih temelječa panožna kolektivna pogodba.

Ob upoštevanju navedenega po stališču pritožbenega sodišča

panožne kolektivne pogodbe v 2. in 3. odst. 40. čl. v zvezi s

presojo utemeljenosti in zakonitosti odpovedi pogodbe o

zaposlitvi in zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo

nove ni mogoče uporabljati. Takšnemu stališču v prid govori tudi

razlaga Komisije za razlago panožne kolektivne pogodbe (Ur. l.

RS, št. 121/2003), iz katere izhaja, da se določbe 2. in 3. odst.

40. čl. panožne kolektivne pogodbe od 1.1.2003 (ko je stopil v

veljavo ZDR/2002) ne uporabljajo.

Ker je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost izpodbijane

odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove le ob upoštevanju

določb 40. čl. panožne kolektivne pogodbe, ni pa v postopku

ugotavljalo, če je bila ta odpoved izdana v skladu z določbami

ZDR/2002, je ostalo glede navedenega dejansko stanje nepopolno

ugotovljeno. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi

tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo

zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP).

V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, če

je tožena stranka odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove

izdala tožniku v skladu z določbami ZDR. Ko bo v zvezi z

navedenim razčistilo vsa sporna vprašanja, naj ponovno odloči o

tožbenem zahtevku tožnika in o pravdnih stroških.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165.

čl. ZPP, na podlagi katere pridrži sodišče odločitev o stroških

postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo v primeru,

če razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno

sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje.