Legislator Case Law & Legislation
VDS sklep Pdp 150/2005 ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.150.2005 AI generated

Appeal dismissed; written notice of contract termination is not required for the 30-day statute of limitations to run. The court held that the employee learned of the termination on the day of the meeting, not the day of written notice. The written notice is not mandatory for the statute of limitations to run. The court held that the employee learned of the termination on the day of the meeting, not the day of written notice. The written notice is not mandatory for the statute of limitations to run.

Case Number VDS sklep Pdp 150/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court dismissed the appeal and confirmed the first-instance court's rejection of the employee's claim to transform a fixed-term employment contract into an open-ended one. The employee argued that he had not received written notice of termination and therefore the 30-day limitation period had not yet expired when he filed his lawsuit. However, the court found that the employee was indisputably informed of the termination date during a meeting on December 15, 2003, which triggered the limitation period regardless of whether written notice was formally served.

Legislator headnote

AI generated

3. odst. 204. člena Zakona o delovnih razmerjih; 3. odst. 204. člena Zakona o delovnih razmerjih: The 30-day limitation period for filing a lawsuit regarding the termination of a fixed-term employment contract begins to run from the day the employee learns of the termination, not from the day written notice is received, as written notice is not a mandatory requirement for the termination to be effective.

Keywords

AI generated
fixed-term contract termination statute of limitations written notice requirement employee rights labor dispute appeal prekluzivni rok transformacija pogodbe

Cited Legislation

AI generated
3. odst. 204. člena Zakona o delovnih razmerjih
1. odst. 274. člena Zakona o pravdnem postopku
2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku
366. člena Zakona o pravdnem postopku
1. odst. 165. člena Zakona o pravdnem postopku
2. odst. 22. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča

prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker na potek 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev

tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR ne vpliva, da delavec ni

prejel pisnega obvestila o dnevu prenehanja pogodbe o

zaposlitvi, sklenjene za določen čas, saj je takšno

obvestilo neobvezno, je sodišče njegovo tožbo, vloženo po

izteku navedega roka, kot prepozno pravilno zavrglo. Tožba

bi bila pravočasna, če bi bila vložena v roku 30-dni (3.

odst. 204. člena ZDR) od dneva, ko je tožnik izvedel za

prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo

tožnika, s katero je zahteval transformacijo delovnega razmerja

iz določenega v nedoločen čas, reintegracijo in reparacijo ter

vpis delovne dobe v delovno knjižico od 15.11.2003 dalje in

povrnitev pravdnih stroškov. Poleg tega je odločilo, da vsaka

stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje

tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi,

izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje

v novo odločanje. V pritožbi navaja, da tožnik pisnega odpravka

sklepa ali obvestila oz. kakršnegakoli drugega dokumenta o tem,

da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo

15.11.2003, ni prejel. To obvestilo je bilo tožniku s strani

direktorja tožene stranke le predočeno, ne da bi mu bil izročen

pisni odpravek tega obvestila. Zaradi tega je tožnik zahteval

odpravo nezakonitega ravnanja in takoj potem, ko je tožena

stranka pooblaščencu pritožnika poslala dopis o svojem ravnanju,

je tožnik vložil tožbo. Sodišče prve stopnje sicer ni izvedlo

nobenega dokaza v zvezi z tem, če je tožniku delovno razmerje

prenehalo v skladu s pogodbo.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga

zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve

stopnje. V odgovoru na pritožbo navaja, da je bilo na glavni

obravnavi dne 30.11.2004 nesporno ugotovljeno, da je bil tožnik

dne 15.12.2003 obveščen, da mu delovno razmerje preneha in da je

bil istega dne tudi seznanjen s pisnim obvestilom. Ker je tožbo

vložil šele 22.1.2004, jo je sodišče prve stopnje moralo zavreči

kot prepozno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo

materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče

prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi

pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na

podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja tožnikovo tožbo

utemeljeno zavrglo.

V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo med strankama kot

nesporno ugotovljeno, da je bil tožnik 15.12.2003 s strani tožene

stranke obveščen, da mu je delovno razmerje prenehalo 15.11.2003

in istega dne seznanjen tudi s pisnim obvestilom o dnevu

prenehanja delovnega razmerja (priloga B 9). Navedeno izhaja iz

zapisnika glavne obravnave z dne 30.11.2004. 3. odst. 204. čl.

Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/02) daje

delavcu možnost, da zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi

pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti

pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti

delavca v roku 30 dni od vročitve oz. od dneva, ko je zvedel za

kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Ker je torej

tožnik dne 15.12.2003 izvedel, da mu je pogodba o zaposlitvi za

določen čas prenehala 15.11.2003, bi moral v roku 30 dni od

dneva, ko je zvedel za prenehanje te pogodbe o zaposlitvi pred

pristojnim delovnim sodiščem vložiti tožbo na transformacijo

pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas. Ker tega ni

storil, saj je tožbo vložil neposredno pri prvostopenjskem

sodišču šele 22.1.2004, je zamudil 30 dnevni prekluzivni rok za

vložitev tožbe. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožnikovo

tožbo ob upoštevanju določbe 1. odst. 274. čl. ZPP utemeljeno

zavrglo. Ker je 3. odst. 204. čl. ZDR vezal ugotovitev

nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov

prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi tudi na rok 30 dni od

dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice, tožnik pa je za

prenehanje pogodbe o zaposlitvi izvedel 15.12.2003, v pritožbi

neutemeljeno zatrjuje, da se ustna informacija o prenehanju

delovnega razmerja ne more šteti kot datum pričetka teka 30

dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe. Ob tem pritožbeno

sodišče ugotavlja, da je bil tožnik sicer seznanjen tudi s pisnim

obvestilom o dnevu prenehanja delovnega razmerja (B9), kar

nedvomno izhaja tudi iz njegove pripombe na tem obvestilu.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti

pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni

dolžnosti (353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), je bilo potrebno

pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165.

čl. ZPP in z 2. odst. 22. čl. Zakona o delovnih in socialnih

sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS,št. 19/94, 20/98). Ker tožnik s

pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka,

tožena stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker

gre za spor o prenehanju delovnega razmerja.