Legislator Case Law & Legislation
VDS sodba Pdp 1725/2004 ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.1725.2004 AI generated

Appeal dismissed; employer proved business losses justified lawful termination and no suitable alternative work existed.

Case Number VDS sodba Pdp 1725/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Labour and Social Court rejected the employee's appeal, upholding the first-instance judgment that dismissed her claim for reinstatement. The employer successfully demonstrated that business losses necessitated the termination of her contract for business reasons and that no suitable alternative position was available. Consequently, the court ruled that the first-instance decision was legally sound and ordered the employee to bear the costs of the appeal.

Legislator headnote

AI generated

Article 88 paragraph 2 of the Labour Relations Act; Article 3 paragraph 88 of the Labour Relations Act: Where an employer terminates a contract for business reasons due to financial loss, the termination is lawful if the employer proves the loss and that no suitable alternative work exists for the employee.

Keywords

AI generated
termination for business reasons financial loss justification no suitable alternative work reinstatement claim dismissal appeal against labour court

Cited Legislation

AI generated
Article 88 paragraph 2 of the Labour Relations Act
Article 3 paragraph 88 of the Labour Relations Act
Article 154 paragraph 1 of the Labour Procedure Act
Article 165 paragraph 1 of the Labour Procedure Act
Article 338 of the Labour Procedure Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožena stranka je dokazala resne in utemeljene razloge za

redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,

saj je iz predloženih bilanc je razvidno, da je imela izgubo

pri poslovanju, zaradi česar je ukinila delovno mesto

tožnice.

[OBRAZLOŽITEV]

Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek na Ptuju, je z

izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke,

da je nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je s

sklepom z dne 28.5.2003 podal direktor tožene stranke tožeči

stranki; da delovno razmerje tožeči stranki pri toženi

stranki dne 12.9.2003 ni prenehalo in še traja, tako da je

tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati in vrniti nazaj

na delo na ustrezno delovno mesto v 8 dneh, pod izvršbo; da

je tožena stranka za čas od 13.9.2003 dalje dolžna tožeči

stranki vpisati v delovno knjižico delovno dobo, jo

prijaviti v zavarovanje in ji obračunati nadomestilo plače za

obdobje od 13.9.2003 do vrnitve na delo, v višini bruto plače, ki

bi ji bila obračunana, če bi v tistem obdobju delala pri toženi

stranki na delovnem mestu "splošno kadrovski referent", plačati

predpisane davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati neto

znesek nadomestila plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od zapadlosti mesečnega nadomestila plače 18. dne v mesecu za

pretekli mesec, do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo in da je

tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v 8

dneh pod izvršbo (tč. 1 izreka sodbe).

Obenem pa je sklenilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške

postopka (tč. 2 izreka sodbe).

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih

razlogov po določbi 338. čl. ZPP s predlogom, da pritožbeno

sodišče ugodi njeni pritožbi, izpodbijano sodbo pa razveljavi in

zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V pritožbi navaja, da je tožeča stranka izpovedala, da je bilo

poslovanje tožene stranke že dalj časa negativno in sicer že od

dneva njene zaposlitve dalje pri toženi stranki. Sodišče je pri

tem oprlo svojo odločitev na izgubo tožene stranke v času

odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki, poleg tega pa zgolj

bilanca stanja za leto 2002 in izpovedbe zaslišanih prič, niso

zadosten dokaz za odločitev sodišča, zato je odločitev sodišča

prve stopnje o zavrnitvi njenega zahtevka nepravilna. Poleg tega

ni tožena stranka z ničemer dokazala dejanskih okoliščin, ki

utemeljujejo obstoj resnih in utemeljenih razlogov za odpoved

pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka tudi ni ugotavljala, ali jo

je možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji, in sicer na drugih

delih, pa tudi ne, ali jo je bilo možno, ali pa ne,

prekvalificirati za opravljanje drugega dela.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve

stopnje v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati,

ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi. Sodišče prve

stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje, ugotovilo vsa

odločilna dejstva in nanje tudi pravilno uporabilo materialno

pravo. Ob preizkusu sodbe pritožbeno sodišče ni ugotovilo

bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 350. čl. ZPP/99 -

2/2004, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno

sodišče soglaša z vsemi dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča

prve stopnje, zato se v izogib ponavljanju tudi na njih v celoti

sklicuje.

V zvezi s pritožbenimi navedbami tožeče stranke zaključuje

pritožbeno sodišče, da je sodišče prve stopnje pravno utemeljeno

in prepričljivo zavrnilo zahtevek tožeče stranke ter s takimi

dejanskimi, kot tudi pravnimi zaključki tega sodišča, soglaša.

Tožeča stranka pa v pritožbi ni podala nobenega dokaza iz

nekrivdnih razlogov po 1. odst. 337. čl. ZPP, ki bi utemeljeno

vzbudil dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje, in ki bil

lahko povzročil drugačno ugotovitev te dokazne ocene, kot jo je

že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Bistvenega in

odločilnega pomena za zakonito izdajo te sodne odločbe je

pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka

podala odpoved pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki iz poslovnih

razlogov po 1. alinei 1. odst. 88. čl. ZDR/02, s tem, da je

delovno mesto tožeče stranke "splošni kadrovski referent"

ukinila. Ukinjeni pa sta še drugi dve delovni mesti v finančno

računovodski službi. Vse to tudi izhaja iz same odpovedi pogodbe

o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 28.5.2003 (dokaz A6), v

kateri je jasno navedeno, da delodajalec pogodbo o zaposlitvi

odpoveduje zaradi ukinitve delovnega mesta splošno kadrovskega

referenta. Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi

dokazala, da gre za resne in utemeljene razloge ter da ti resni

in utemeljeni razlogi onemogočajo nadaljevanje delovanje

delovnega razmerja med delodajalcem in delavcem (2. odst. 88. čl.

ZDR). Ob tem pa soglaša pritožbeno sodišče s pravnim stališčem

sodišča prve stopnje, da je tožena stranka izvedla predpisan

postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki iz

poslovnih razlogov in tudi dokazala, da so bili glede na izgubo

pri toženi stranki in izvedenih poslovnih ukrepov tožene stranke,

podani resni in utemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o

zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Glede na take pravilne dejanske in pravne razloge sodišča prve

stopnje ugotavlja pritožbeno sodišče, da niso utemeljene

pritožbene navedbe tožeče stranke. Bilanca stanja tožene stranke

jasno izkazuje izgubo pri poslovanju tožene stranke, kar je enako

potrdil tudi direktor tožene stranke, pa tudi ostale zaslišane

priče, med njimi tudi predsednik sindikata Leopold Orešek. Poleg

tega ni odločilna pritožbena navedba tožeče stranke, da sodišče

prve stopnje ni preverjalo resne razloge za odpoved te pogodbe in

sicer, ali so podani resni in utemeljeni razlogi, saj iz

obrazložitve te sodbe jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje

ugotovilo, da je delodajalec podal resne in utemeljene razloge za

redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožeči stranki iz poslovnega

razloga, ker je tožena stranka imela izgubo pri poslovanju, poleg

tega pa je tudi ukinila delovno mesto tožeči stranki, zato so

dokazani resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o

zaposlitvi, pa tudi razlogi o tem, da ni možno več nadaljevanje

delovnega razmerja med pravdnima strankama. Zaradi tega je tudi

neutemeljena pritožbena navedba tožeče stranke, da tožena stranka

ni preverjala po določbi 3. odst. 88. čl., ali jo je možno

zaposliti pod spremenjenimi pogoji na drugih delih, ali pa jo je

mogoče dokvalificirati oz. prekvalificirati za drugo delovno

mesto, saj iz izpovedbe same tožeče stranke, zaslišane kot

stranke, jasno izhaja, da ni bilo nobenega prostega delovnega

mesta pri toženi stranki, da pa je pripravljena delati marsikaj,

kar je že pokazala v preteklosti, in sicer bi tudi opravljala

tajniška dela. Poleg tega je bila tudi pripravljena delati na

delovnem mestu, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba.

Iz izpovedbe direktorja tožene stranke pa izhaja, da za njo ni

bilo nobenega drugega dela, torej ni bilo nobenega dela, ki bi

bilo za njo ustrezno, pa tudi ne neustreznega delovnega mesta

glede na njeno strokovno izobrazbo. Tako ji tožena stranka ni

mogla ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in jo tudi ni bilo možno

zaposliti na delovnem mestu tajnice, saj tudi le-ta ni bila polno

zaposlena pri toženi stranki, poleg tega pa si tožena stranka ni

mogla privoščiti dveh tajnic. Iz izpovedb obeh strank jasno

izhaja, da je tožena stranka postopala po določbi 3. odst. 88.

čl. ZDR/02. Zaradi navedenega ugotavlja pritožbeno sodišče, da je

izpodbijana sodba materialnopravno pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo in

potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obenem pa sklenilo, da

tožeča stranka krije sama stroške pritožbenega postopka, ker ni s

pritožbo uspela (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl.

ZPP), kot to izhaja iz izreka te sodbe.