Appeal allowed: Employer's failure to notify union does not invalidate business dismissal without proof of union opposition.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Labour and Social Court allowed the appeal against the first-instance judgment, which had declared a business dismissal invalid. The employer argued that the first instance gave undue weight to the union's lack of notification, while the union contended that timely notice was essential to prevent the dismissal. The court ruled that a union's opinion does not bind the employer and that the dismissal remains valid unless the employee proves the union would have opposed it and the employer would have withdrawn.
Legislator headnote
AI generatedZDR-02, 83. člen; ZPP, 355. člen: For business dismissals, a union's opinion does not bind the employer, and the employer's failure to notify the union does not invalidate the dismissal unless the employee proves the union would have opposed it and the employer would have withdrawn.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se
zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Če gre za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga,
nasprotovanje sindikata ne zadrži učinkovanja prenehanja PZ
zaradi odpovedi in mnenje, ki ga poda sindikat in
nasprotovanje odpovedi PZ delodajalca ne zavezuje, zato
opustitev obvestila ni bistvenga pomena. Le če bi tožnik
dokazal, da bi ob pravočasnem obvestilu sindikat odpovedi
nasprotoval in zato delodajalec odpovedi ne bi podal, bi
opustitev obvestila lahko vplivala na zakonitost odpovedi.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi
iz poslovnega razloga z dne 13.10.2003 (pravilno: ugotovilo
nezakonitost odpovedi), ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni
prenehalo po izteku 45-dnevnega odpovednega roka, ampak mu z
vsemi pravicami še traja ter naložilo toženi stranki, da tožnika
pozove nazaj na delo na delovno mesto operater na CNC oziroma
drugo ustrezno delovno mesto, mu v delovno knjižico vpiše delovno
dobo in mu za čas, ko ni delal, izplača pripadajočo plačo, ki bi
jo prejemal, če bi delal, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi,
ki tečejo od dneva zapadlosti mesečne plače v plačilo do plačila
ter za tožnika od bruto zneskov plača tudi davke in prispevke.
Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbeni
razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki 1. odstavka
338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99,
96/2002, 2/2004). Navaja, da je sodišče prve stopnje dalo
obvestilu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi prevelik
pomen glede na namen tega obvestila. Meni, da bi moralo
upoštevati posledice opustitve. Obvestilo je namenjeno pravočasni
seznanitvi delavca z dejstvom, da bo pogodba o zaposlitvi
prenehala in pravočasni angažiranosti sindikata za sodelovanje v
postopku, lahko pa tudi iskanju nove zaposlitve in ne nazadnje
ugotovitvi datuma, ko je delodajalec izvedel za odpovedni razlog.
Kot ugotavlja pritožba, je praksa v tem delu še neizoblikovana,
vendar pa meni, da je sodišče prve stopnje opustitev prestrogo
sankcioniralo. Sindikat je bil namreč o odpovedi obveščen in če
bi ji nasprotoval, bi teoretično še obstajala možnost odpoved
razveljaviti, v 83. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-02,
Ur.l. RS št. 42/2002) pa tudi ni določen rok, v katerem mora
delodajalec podati pisno obvestilo. Zato opustitev na zakonitost
same odpovedi ni vplivala, saj obvestilo v razmerju med delavcem
in delodajalcem ne ustvarja nobenih relevantnih pravnih učinov.
Predlaga, da o pritožbi odloči Delovno in socialno sodišče v
Ljubljani kot pritožbeno sodišče (pravilno: Višje delovno in
socialno sodišče) in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah
pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na
bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP in na
pravilno uporabo materialnega prava.
Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da tožena stranka
predhodno ni pisno obvestila tožnika o nameravani odpovedi
(sočasno obvestilo z odpovedjo ni "predhodno" obvestilo), odpoved
razveljavilo in tožniku priznalo vse pravice iz delovnega
razmerja, vključno z vrnitvijo nazaj na delo. Postavilo se je na
stališče, da je obvestilo pomembno zaradi obvestitve sindikata,
ki v 8 dneh lahko nasprotuje odpovedi. To naj bi pomenilo, da si
delodajalec hipotetično lahko še premisli in odstopi od
nameravane odpovedi.
Kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips
250/2003, na katero opozarja tudi pritožba, je odpoved pogodbe o
zaposlitvi zakonita, če je bila dana iz razlogov, navedenih v
zakonu. Pri pogojih, ki jih za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga predpisuje ZDR-02, pa je poleg navedenega
potrebno upoštevati tudi to, ali je opustitev kakega zakonskega
določila vplivala na zakonitost odpovedi ali ne.
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
morebitno nasprotovanje sindikata ne zadrži učinkovanja
prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Taka možnost obstoja le v
primeru odpovedi iz krivdnega razloga in iz razloga nesposobnosti
(85. člen ZDR-02). Mnenje, ki ga v skladu z 2. odstavkom 84.
člena ZDR-02 in nasprotovanje, ki ga v skladu s 3. odstavkom 84.
člena ZDR-02 poda sindikat, delodajalca ne zavezuje in na potek
odpovedi nima neposrednega vpliva. Opustitev obvestila bi bila
bistvenega pomena, če bi tožnik dokazal, da bi ob pravočasnem
obvestilu sindikat odpovedi nasprotoval, temu nasprotovanju pa bi
tožena stranka sledila tako, da odpovedi ne bi podala. Le v tem
primeru bi opustitev obvestila vplivala na zakonitost odpovedi.
Tožnik česa takega ne zatrjuje, zato sporna pomanjkljivost
bistveno ni posegla v tožnikove pravice v zvezi z odpovedjo
pogodbe o zaposlitvi.
Odločitev sodišča prve stopnje o nezakonitosti odpovedi pogodbe o
zaposlitvi je zato preuranjena. Zaradi zmotne uporabe
materialnega prava dejanskega stanja v zvezi z razlogi za odpoved
pogodbe o zaposlitvi ni ugotavljalo, zato je pritožbeno sodišče
na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in
zadevo vrnilo v novo sojenje. Ob tem pa je potrebno opozoriti še
na nepravilno oblikovan zahtevek. V ponovljenem postopku naj
sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva
najprej poskrbi, da ga bo tožnik oblikoval v skladu s 3.
odstavkom 204. člena ZDR-02, saj določb o nevezanosti sodišča na
zahtevek v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče
uporabiti (te se namreč nanašajo le na uveljavljanje zahtevkov v
zvezi z dokončnimi odločbami delodajalca).
Izrek o stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.