Appeal allowed: Employer's failure to notify union does not invalidate business dismissal without proof of union opposition.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se

zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Če gre za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga,

nasprotovanje sindikata ne zadrži učinkovanja prenehanja PZ

zaradi odpovedi in mnenje, ki ga poda sindikat in

nasprotovanje odpovedi PZ delodajalca ne zavezuje, zato

opustitev obvestila ni bistvenga pomena. Le če bi tožnik

dokazal, da bi ob pravočasnem obvestilu sindikat odpovedi

nasprotoval in zato delodajalec odpovedi ne bi podal, bi

opustitev obvestila lahko vplivala na zakonitost odpovedi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi

iz poslovnega razloga z dne 13.10.2003 (pravilno: ugotovilo

nezakonitost odpovedi), ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni

prenehalo po izteku 45-dnevnega odpovednega roka, ampak mu z

vsemi pravicami še traja ter naložilo toženi stranki, da tožnika

pozove nazaj na delo na delovno mesto operater na CNC oziroma

drugo ustrezno delovno mesto, mu v delovno knjižico vpiše delovno

dobo in mu za čas, ko ni delal, izplača pripadajočo plačo, ki bi

jo prejemal, če bi delal, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi,

ki tečejo od dneva zapadlosti mesečne plače v plačilo do plačila

ter za tožnika od bruto zneskov plača tudi davke in prispevke.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbeni

razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki 1. odstavka

338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99,

96/2002, 2/2004). Navaja, da je sodišče prve stopnje dalo

obvestilu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi prevelik

pomen glede na namen tega obvestila. Meni, da bi moralo

upoštevati posledice opustitve. Obvestilo je namenjeno pravočasni

seznanitvi delavca z dejstvom, da bo pogodba o zaposlitvi

prenehala in pravočasni angažiranosti sindikata za sodelovanje v

postopku, lahko pa tudi iskanju nove zaposlitve in ne nazadnje

ugotovitvi datuma, ko je delodajalec izvedel za odpovedni razlog.

Kot ugotavlja pritožba, je praksa v tem delu še neizoblikovana,

vendar pa meni, da je sodišče prve stopnje opustitev prestrogo

sankcioniralo. Sindikat je bil namreč o odpovedi obveščen in če

bi ji nasprotoval, bi teoretično še obstajala možnost odpoved

razveljaviti, v 83. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-02,

Ur.l. RS št. 42/2002) pa tudi ni določen rok, v katerem mora

delodajalec podati pisno obvestilo. Zato opustitev na zakonitost

same odpovedi ni vplivala, saj obvestilo v razmerju med delavcem

in delodajalcem ne ustvarja nobenih relevantnih pravnih učinov.

Predlaga, da o pritožbi odloči Delovno in socialno sodišče v

Ljubljani kot pritožbeno sodišče (pravilno: Višje delovno in

socialno sodišče) in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na

bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP in na

pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da tožena stranka

predhodno ni pisno obvestila tožnika o nameravani odpovedi

(sočasno obvestilo z odpovedjo ni "predhodno" obvestilo), odpoved

razveljavilo in tožniku priznalo vse pravice iz delovnega

razmerja, vključno z vrnitvijo nazaj na delo. Postavilo se je na

stališče, da je obvestilo pomembno zaradi obvestitve sindikata,

ki v 8 dneh lahko nasprotuje odpovedi. To naj bi pomenilo, da si

delodajalec hipotetično lahko še premisli in odstopi od

nameravane odpovedi.

Kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips

250/2003, na katero opozarja tudi pritožba, je odpoved pogodbe o

zaposlitvi zakonita, če je bila dana iz razlogov, navedenih v

zakonu. Pri pogojih, ki jih za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga predpisuje ZDR-02, pa je poleg navedenega

potrebno upoštevati tudi to, ali je opustitev kakega zakonskega

določila vplivala na zakonitost odpovedi ali ne.

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

morebitno nasprotovanje sindikata ne zadrži učinkovanja

prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Taka možnost obstoja le v

primeru odpovedi iz krivdnega razloga in iz razloga nesposobnosti

(85. člen ZDR-02). Mnenje, ki ga v skladu z 2. odstavkom 84.

člena ZDR-02 in nasprotovanje, ki ga v skladu s 3. odstavkom 84.

člena ZDR-02 poda sindikat, delodajalca ne zavezuje in na potek

odpovedi nima neposrednega vpliva. Opustitev obvestila bi bila

bistvenega pomena, če bi tožnik dokazal, da bi ob pravočasnem

obvestilu sindikat odpovedi nasprotoval, temu nasprotovanju pa bi

tožena stranka sledila tako, da odpovedi ne bi podala. Le v tem

primeru bi opustitev obvestila vplivala na zakonitost odpovedi.

Tožnik česa takega ne zatrjuje, zato sporna pomanjkljivost

bistveno ni posegla v tožnikove pravice v zvezi z odpovedjo

pogodbe o zaposlitvi.

Odločitev sodišča prve stopnje o nezakonitosti odpovedi pogodbe o

zaposlitvi je zato preuranjena. Zaradi zmotne uporabe

materialnega prava dejanskega stanja v zvezi z razlogi za odpoved

pogodbe o zaposlitvi ni ugotavljalo, zato je pritožbeno sodišče

na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in

zadevo vrnilo v novo sojenje. Ob tem pa je potrebno opozoriti še

na nepravilno oblikovan zahtevek. V ponovljenem postopku naj

sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva

najprej poskrbi, da ga bo tožnik oblikoval v skladu s 3.

odstavkom 204. člena ZDR-02, saj določb o nevezanosti sodišča na

zahtevek v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče

uporabiti (te se namreč nanašajo le na uveljavljanje zahtevkov v

zvezi z dokončnimi odločbami delodajalca).

Izrek o stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.